»Na vrtu imam bučke, solato, paradižnik, tudi borovnice, ki sem jih nekoč prodajala, pa si jih zdaj ne upam, ker ne vem, če jih sploh lahko jemo. Kakšnih 50 kilogramov paradižnika smo temeljito oprali, olupili in ga dali v zamrzovalnik. Če bodo danes povedali, da ga lahko uživamo, ga bomo najbrž predelali v mezgo, sicer ga bomo zavrgli,« je dejala Nada Plut iz Zaloga včeraj tik pred izredno sejo straškega občinskega sveta, ki je imela na dnevnem redu eno samo problematiko: požar, ki se je zgodil 20. julija v Zalogu v družbi za predelavo odpadkov in lesne biomase Ekosistemi.
Sodeč po analizah vrtnin, ki jih je opravil Nacionalni inštitut za javno zdravje, so prebivalci Zaloga in okoliških naselij lahko pomirjeni. Vsa vzorčena živila so varna in skladna z obstoječo zakonodajo, se glasi glavna ugotovitev. Tudi ugotovitve Agencije RS za okolje (ARSO) kažejo, da ni razloga za preplah. Zrak ni bil trajno onesnažen, izmerili so le preseganje dnevne koncentracije delcev PM 10 dva dni po požaru, nato pa ne več. Reka Krka ni bila onesnažena kot tudi ne tla oziroma zemljina, razen na mestu, kamor se je iztekala požarna izcedna voda.
V požarnih izcednih vodah tudi ostanki zdravil
»Glede obsega in lastnosti tega onesnaženja potekajo nadaljnje raziskave. Nevarnost onesnaženja podzemne vode s površin, kamor se je stekala požarna izcedna voda, je zaradi geološke strukture zelo majhna,« še dodajajo pri ARSO, a bodo kljub temu še naprej spremljali vplive na podtalnico. Po mnenju agencije sicer za zdaj še ni mogoče zaključiti, ali so zaradi požara nastale take posledice za okolje, da bi jih bilo treba opredeliti kot okoljsko škodo, kot jo pojmuje zakon o varstvu okolja.
Analize požarne izcedne vode, ki jih je po naročilu občine Straža opravil nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, kažejo, da je ta zelo obremenjena z različnimi snovmi. »Gre za močno onesnaženo odpadno vodo, ki ne sme neposredno v naravne odvode, denimo reko Krko ali kak drug potok. Po nekaterih parametrih gre dejansko že za posebni odpadek, tako vodo bi morali odpeljati na čistilno napravo. Zemljišče, kjer se je ta voda nabirala, je prav gotovo zelo onesnaženo, zato bi zemljo morali posneti in odpeljati na deponijo. V Krko te vode niso prišle, imeli smo srečo, ker ni bilo padavin,« pojasnjuje Dušan Harlander iz nacionalnega laboratorija. Če bi takšna voda prišla v Krko, bi povzročila hudo pomanjkanje kisika in zelo verjetno pomor rib, dodaja.
Analiza vzorcev izcednih vod je zajemala čez tristo parametrov. Odkrili so veliko snovi, ki nastanejo pri gorenju plastike, denimo bisfenol A, ki je hormonski motilec, v izcednih vodah so bile tudi visoke koncentracije težkih kovin. »Veliko je bilo tudi ostankov različnih zdravil, od analgetikov do zdravil za pljučne bolezni, antibiotikov, in vse to je zelo škodljivo,« pravi Harlander.
Občina sprožila postopek spremembe prostorskih aktov
Da dejavnost, s kakršno se ukvarja družba Ekosistemi, ne sodi v takšno okolje, dlje časa opozarja civilna iniciativa, ki je zbrala že več tisoč podpisov zoper delovanje Ekosistemov. »Imamo pravico do čistega okolja. Zahtevamo spremembo prostorskega načrta, ki ne bo več omogočal takšne dejavnosti v našem okolju. Ekosistemi in njemu podobne družbe morajo oditi. Zahtevamo tudi obnovo prostora in kazenski pregon vseh, ki so kakorkoli dopuščali delovanje podjetja, torej tako lokalnih kot državnih strokovnih služb,« je dejal Franc Plut in civilne iniciative.
Kot je povedal župan Dušan Krštinc, je po pogovoru s svetniki že tri dni po požaru sprožil postopke za začetek spremembe prostorskega načrta. Občinski svet med drugim poleg celovite obnove območja tudi pričakuje, da bo agencija za okolje podjetju Ekosistemi odvzela okoljevarstveno dovoljenje. Lastnik Ekosistemov Tomislav Kovačič, ki je včeraj svetnikom in občanom na izredni seji predstavil sanacijski program po požaru, zatrjuje, da bo območje v celoti sanirano do konca leta.
