O odpornosti gonoreje proti antibiotikom poročajo iz 77 držav, navajajo pri Svetovni zdravstveni organizaciji (SZO). Opažajo odpornost tako proti starim kot novim antibiotikom. V nekaterih državah so odkrili tudi primere gonoreje, ki je niso mogli pozdraviti z nobeno vrsto antibiotikov. Ti primeri pa so lahko samo vrh ledene gore, saj v manj razvitih državah, kjer je ta spolno prenosljiva okužba še bolj razširjena kot v razvitih, nimajo vzpostavljenega dobrega sistema diagnosticiranja spolno prenosljivih okužb.

Premalo prijavljenih primerov

V Sloveniji je bilo leta 2015 prijavljenih 73 primerov gonoreje, 20 odstotkov več kot leta 2014. Ti podatki podcenjujejo pogostost gonoreje pri prebivalstvu, ugotavljajo pri NIJZ. Med prijavljenimi primeri je bilo le pet žensk; med 68 primeri gonoreje pri moških pa je bilo 38 primerov, v katerih je bolnik navedel vsaj enega moškega spolnega partnerja v zadnjih treh mesecih.

Uradnih podatkov o spolno prenosljivih okužbah za lani še ni. Podatki Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer opravljajo mikrobiološke analize gonokokov v brisih, odvzetih pri okuženih, kažejo na naraščanje prijavljenih okužb, saj so lani bakterijo dokazali pri 106 bolnikih.

Tudi pri nas opažajo pojav odpornosti gonokokov proti antibiotikom, a je situacija za zdaj ugodna, ugotavlja asist. dr. Samo Jeverica, ki se na inštitutu ukvarja z odpornostjo gonokokov.

»Leta 2011 smo v Sloveniji opazovali vrhunec epidemije z gonokoki, odpornimi proti cefalosporinom, ki se je začela leta 2008 in je bila predvsem posledica širitve zelo odpornega klona bakterije v Evropi in po svetu. Zaradi tega sta SZO in Evropski center za nadzor nad boleznimi ECDC sprejela akcijski načrt, na podlagi katerega smo terapijo z enim antibiotikom prvič v zgodovini zamenjali za terapijo z dvema antibiotikoma (ceftriakson in azitromicin). To je najverjetneje prispevalo k upadu tega klona in posledično odpornosti. Po letu 2013 ugotavljamo le posamezne izolate, odporne proti cefalosporinom,« pojasnjuje stanje pri nas. Prav tako je bila situacija do leta 2016 ugodna glede odpornosti gonokokov proti azitromicinu, lani pa so odpornost proti temu antibiotiku ugotovili pri desetini analiziranih vzorcev. »V prihodnosti se bojimo predvsem izolatov, ki bodo sočasno odporni proti cefalosporinom in azitromicinu, saj bodo najverjetneje odporni proti trenutno priporočeni terapiji. Primeri te dvojne odpornosti so v svetu že opisani. Ti sevi se bodo zagotovo pojavili tudi pri nas,« meni specialist klinične mikrobiologije.

Na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo imajo sicer na voljo vse najnovejše diagnostične metode za dokaz okužbe in spremljanje odpornosti.

Pomoč večinoma poiščejo moški

Po podatkih NIJZ veliko večino primerov gonoreje prijavijo dermatovenerologi, sledijo infektologi, mikrobiologi, specialisti splošne medicine in le v manjšini ginekologi. To po mnenju dermatovenerologinje Andreje Murnik Rauh, vodje ambulante za spolno prenosljive okužbe na Dermatovenerološki kliniki UKC Ljubljana, niti ni presenetljivo, saj okužbe z gonokoki pri ženskah v več kot polovici primerov potekajo brez simptomov, ginekologi pa brisov za dokazovanje gonokokov ne delajo rutinsko. Ženske, pri katerih posumijo na okužbo, napotijo k dermatovenerologu. Pomoč v ambulantah za spolno prenosljive okužbe večinoma poiščejo moški, pri katerih je okužba največkrat izražena. Treba pa je testirati in zdraviti tudi njihove spolne partnerje, poudarja zdravnica. Okužba je najbolj razširjena med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, najdemo pa jo tudi med heterospolno usmerjeno populacijo.

Povzročitelj gonoreje je bakterija, ki se prenaša z nezaščitenimi spolnimi odnosi (oralni, analni in vaginalni) z okuženo osebo. Težave se največkrat pojavijo že v dveh do treh dneh po okužbi. Pojavi se vnetje sluznice sečnice, zadnjika in žrela. Največkrat je klinično izražena okužba sečnice pri moških, ki se kaže z obilnim gnojnim rumenkasto zelenkastim izcedkom, ki je opazen tudi na spodnjem perilu. Ob tem se pojavi pekoča bolečina pri uriniranju. Po nekaj tednih postane izcedek redkejši, bolečine se umirijo in nezdravljeno vnetje lahko preide v kronično obliko. Lahko se pojavi vnetje prostate, obmodka…

Pri ženskah je okužba pogosto brez izrazitih znakov, zato je kronična gonoreja pogostejša, ker je v zgodnji fazi lahko spregledana. Vnetje se lahko razširi na medenične organe (jajčnike, jajcevode) in povzroča kronične zaplete, lahko pa tudi neplodnost. Gonoreja analno in v žrelu poteka večinoma brez simptomov ali pa so izraženi kot blage driske ali bolečine v žrelu. Lahko se pojavi tudi gonoroično vnetje očesne veznice, sklepov, a so te zunajgenitalne lokalizacije gonoreje redke.

Edina zaščita je kondom

»Tudi če okužba poteka brez znakov, jo je absolutno treba zdraviti,« razloži zdravnica. »Če ima nekdo gonokok v žrelu, se ta prenaša celo s poljubljanjem. Druga oseba bo verjetno brez simptomov okužbe, morda bo zaznala le boleče žrelo. Po oralnem spolnem odnosu pa se gonokok naseli na sluznico spolovila, takrat se pri moških največkrat pojavijo težave. To okužbo moški zagotovo prepoznajo in hitro poiščejo zdravniško pomoč,« ugotavlja.

Edina zaščita pred gonorejo je dosledna uporaba kondoma ali spolni odnosi z neokuženim partnerjem. Zdravnica uporabo kondoma svetuje tudi pri oralnih spolnih odnosih, ne samo pri vaginalnih ali analnih.