»Če bo padel, bo do jutri. Potem prihaja ohladitev.« Tako sredi četrtega vročinskega vala letošnjega poletja morebitni nov vročinski rekord napoveduje Gregor Vertačnik z Agencije RS za okolje (Arso). Ob tem še kakšne takšne vročine do konca avgusta ne izključuje. »Tako leta 2011 kot leta 2012 so bili prav zadnji avgustovski dnevi najbolj vroči v vsem poletju,« je posvaril.
Visoke temperature v naši državi trenutno ustvarjajo zračne mase iznad Sredozemlja oziroma Severne Afrike, ki jih k nam prinaša jugozahodnik. To je po Vertačnikovih besedah tudi najpogostejši vzrok za visoke temperature v Sloveniji. A ni edini. »Včasih za vročinski val poskrbi pritok toplega zraka iznad Balkana, zrak pa se lahko postopno segreje nad 30 stopinj Celzija tudi v primerih, ko nad območjem Alp dlje časa vztraja lepo vreme,« pripoveduje.
Rekord možen v vzhodni Sloveniji ali Vipavski dolini
Ali bodo temperature tokrat presegle tudi 40 stopinj, težko napove. »Razmere so mejne. Za rekord v vzhodni Sloveniji bi potrebovali jugozahodni ali zahodni veter, vendar prevladuje veter z vzhoda, ki prinaša nekoliko hladnejši zrak. V zahodni Sloveniji oziroma na Primorskem sicer imajo zahodnik, tudi v višinah večinoma še piha ta veter, a za zdaj naši modeli zelo različno kažejo, kje bo v prihodnjih dneh tekla meja med obema vetrovoma,« pripoveduje Vertačnik.
V Vipavski dolini bi za rekord najverjetneje potrebovali šibko burjo v zelo topli zračni masi. Na Primorskem je namreč praviloma najbolj vroče prav ob šibki burji, ki prek dinarske pregrade topel zrak vali v dolino in tako povzroča njegovo dodatno segrevanje; za vsakih sto metrov spusta za okroglo stopinjo. »Zrak s temperaturo 25 stopinj Celzija na tisoč metrih nadmorske višine se torej do Vipavske doline segreje na 34 stopinj,« pojasnjuje klimatolog.
Toda v bližini naše zahodne meje je zdaj vremenska fronta, ki potuje čez Alpe. »Kaže, da nekaj tega hladnejšega zraka vsak dan pljuskne tudi k nam,« Vertačnik opisuje, zakaj je tudi napovedovanje rekorda v tem delu države negotovo.
Pas najbolj vročih slovenskih krajev sicer teče ob naši vzhodni meji od Bele krajine do Pomurja, druga vroča točka pa je že omenjena Vipavska dolina. Da so ta območja najbolj podvržena vročini, je posledica njihove geografske lege in predvsem nadmorske višine, ki je v teh delih države najnižja. »Poleg tega ob največji vročini proti tem nižinam po navadi piha veter iznad hribovitih območij, ki zrak še dodatno segreva,« pojasnjuje Vertačnik.
Podnebne spremembe povečujejo verjetnost vročinskih valov
Na Arsu so v preteklosti že ugotavljali, da se je število vročih dni s temperaturami nad 30 stopinj Celzija v primerjavi s poletji izpred pol stoletja potrojilo, tropske noči, ko se zrak ne ohladi pod 20 stopinj Celzija, pa so z enega do dveh primerov na desetletje poskočile na sedem primerov na desetletje. Toda celovitejše analize vročinskih valov skozi čas še niso izdelali.
To je storila ekipa ljubljanske biotehniške fakultete v sodelovanju z Inštitutom Jožef Stefan in podjetjem Odelo v okviru evropskega projekta HEAT-SHIELD. Ugotovili so, da se je število vročinskih valov med letoma 1986 in 2010 po vsej državi v primerjavi s predhodnim obdobjem 1961–1985 povečalo. Najbolj v Ljubljani, kjer je njihovo število s 16 poskočilo na 45. Izrazita je tudi sprememba v Ratečah, kjer do leta 2003 – kot poudarja soavtorica raziskave Lučka Kajfež Bogataj – vročinskih valov sploh ni bilo. Danes so v primerjavi s preteklostjo ti nasploh približno dva dni daljši in približno stopinjo toplejši.
Prav pogostejši, daljši in izrazitejši vročinski valovi so po oceni Gregorja Vertačnika tisti trend v Sloveniji, ki ga lahko pripišemo podnebnim spremembam. »Trenutni vročinski val tako kot oni iz začetka avgusta 2013 (ko je bila izmerjena še vedno rekordna temperatura 40,8 stopinj Celzija, op. p.) bi bil mogoč tudi v tako imenovanem starem podnebju pred 50 ali sto leti, a je seveda verjetnost za takšen pojav danes mnogo večja,« je razložil. Kajfež-Bogatajeva je dodala, da »tople oziroma vroče zračne mase zaradi podnebnih sprememb prihajajo bolj na sever, tudi v kraje, kjer vročinskih valov in temperatur nad 30 stopinj Celzija sploh niso imeli«.
Kljub opozorilom še vedno nismo pripravljeni
Ekstremnih vremenskih dogodkov, ki v Sloveniji poleg vročinskih valov zajemajo še suše, neurja in poplave pa tudi zelene zime, bo po njenih besedah čedalje več. »Kljub nenehnemu opozarjanju klimatologov pa se zgodi bolj malo. Kmetijstvo okleva z radikalnejšimi rešitvami, kot so namakalni sistemi, protitočne mreže ali požarni režimi v gozdovih. Zdravstveni sektor še ni pripravljen na povečanje obolevanja ljudi, nove bolezni, vročinske strese… Energetski sektor še ne razume, da bodo suše zmanjšale hidroenergetski potencial in da se bodo tudi v energetiki morali prilagajati na novo podnebje. Tudi zavarovalnice so zaspale, da ne omenjam klimatskih beguncev, ki bodo prihajali zaradi suš in pomanjkanja vode z juga,« našteva klimatologinja in opozarja, da Slovenija še vedno nima inštitucije, ki bi celovito obravnavala podnebne spremembe.
