Temne misli za poletje in čas oddiha ter počitnic, boste rekli. A ko nas tepe vročina, ki je pred tridesetimi leti skoraj nismo poznali, je vendarle čas za razmislek. Prvič v zgodovini merjenj so imeli tropsko noč na Voglu (najnižja jutranja temperatura nad 20 stopinj). Saj ni čudno, da se talijo in izginjajo ledeniki. Ljudje smo se kolikor toliko prilagodili razmeram v okolju, pa čeprav se nam zdi, da si okolje vse bolj urejamo po svojih željah in zahtevah. Vendar pa tako mogočni le nismo. Odvisni smo od vode, zraka, hrane. Saj vodo imamo, ne? Ampak tudi to ni tako samoumevno. V Alpah so glavni vir vode poleti snežišča in ledeniki. Teh je vse manj, zato bo v prihodnosti tudi vode manj.
Si predstavljate, od kod bodo dobili vodo na Kredarici, ko ne bo več niti sledu o triglavskem ledeniku? Zaradi množičnega obiska Triglava in njegovega pogorja je poraba vode tam velika. Kapnica že ne bo zadostovala. Pa to je še najmanjša težava. Kaj če bo začela Sava v obdobjih daljše vročine in sušnih poletij usihati? Si predstavljate suho strugo v Kranjski Gori ali Mojstrani, na primer? Ali pa da v Bohinjsko jezero ne bi pritekala Savica? Za Dravo in Muro, ki sta v povirju pravi ledeniški reki, bi bilo treba več časa, da bi se to zgodilo.
V povprečju se letna količina padavin pri nas še niti ni drastično zmanjšala. Spreminja pa se časovna razporeditev in padavine so čez leto razporejene vse bolj neenakomerno. Kaj nam torej pomaga, če kdaj obilneje dežuje, ko je takrat običajno vode preveč. Sploh pri nalivih. Če bi nam torej nekako uspelo ujeti to presežno vodo, namesto da jo skušamo čim učinkoviteje spraviti stran od sebe, bi si z njo lahko kar precej omilili kasnejše pomanjkanje. Na Krasu so v sedemdesetih in osemdesetih letih množično zasipali svoje stare vodnjake, ko so dobili zanesljivejši vodovod. Zdaj se verjetno marsikdo kesa zaradi tega. Morda bomo tudi začeli bolj ceniti mokrišča.
