Spominska plošča kot plošča, bi kdo dejal. To je sicer delno res, vendar zelo pomembna je prav njena vsebina, ki je lahko izkrivljena, kar v tem primeru nedvomno je in je tista, ki hoče prevaliti njihov velik in krvav madež kolaborantstva na prefinjen in njim znan način na druge. Zločinov izdajalcev se ne da izbrisati z nobeno besedo in z nobenim čistilom. Tudi z odkrivanjem novih spomenikov na državnem nivoju ne. To so neizpodbitna dejstva. Napis na omenjenih ploščah se po navadi začne z besedami: »Zaradi komunističnega nasilja…« Moskovska deklaracija, ki so jo podpisali »veliki trije«, je bila povod za obračun s kolaboranti po vsej Evropi po končani drugi svetovni vojni. Tudi pri nas, saj smo del Evrope in del zmagovite koalicije. To je bila samo zaslužena kazen in obračun z izdajalci. Izdajstvo še ni bilo nikoli nagrajeno. Tudi z zablodami sprave ne. Zato je govoriti in pisati o komunističnem terorju popolnoma neutemeljeno.

Kazen je razumljivo doletela tudi tiste, ki so se ne samo s puško v roki z ramo ob rami borili skupaj z okupatorjevimi vojaki proti partizanom, temveč tudi proti izdajalcem in tistim, ki so imeli te hrabre partizane, borce in poštene domoljube, ki so branili svojo napadeno domovino, za razbojnike, raztrgance, bandite, tolovaje itd. Eden od angleških članov vojaške misije v Sloveniji je celo nekoč dejal, da smo Slovenci blazen narod, saj smo bili praktično poleg Angležev edini, ki smo se takratni ogromni nemški vojaški sili uprli z orožjem. Seveda so se pozneje tudi drugi. Zato naj še enkrat ponovim, predvsem tistim, ki mi boste pošiljali anonimke, opremljene z raznimi sličicami in nizkotno vsebino, da je bil izvirni greh povojnih pobojev kolaboracija med drugo svetovno vojno. Šlo je samo za kaznovanje izdajalcev in ne za komunistično nasilje. V tem je bistvena razlika.

Sicer pa, tri stvari iz obdobja druge svetovne vojne mi bodo ostale nepojasnjene. Prva se nanaša na obnašanje SLS pred vojno, druga in zelo pomembna je, zakaj je bilo v naši domovini toliko izdajstva, in tretje, dokaj zapleteno vprašanje je, zakaj je poleg Pariza Adolf Hitler obiskal le še Maribor.

Srečko Križanec, Štore