Ko se je Neymar Santos na današnjem jutranjem treningu poslovil od vodstva in soigralcev pri Barceloni, je postalo jasno, da bo njegov prestop v PSG z naskokom podrl dosedanjo rekordno vrnitev francoskega vezista Paula Pogbaja v Manchester United (105 milijonov evrov). Brazilčev prestop bo namreč vreden najmanj 222 milijonov evrov, saj je pregrešno draga odstopna klavzula le del finančnega ogrodja posla. Skratka, prestop za nogometno zgodovinopisje, pri čemer se velja vprašati, ali je 25-letnik iz São Paula res vreden toliko? Še toliko zanimivejše pa je vprašanje, kaj tako ogromen finančni vložek pomeni za PSG in Barcelono ter ne nazadnje Uefin finančni ferplej.
Podpis v ponedeljek?
Letošnji poletni nogometni prestopni rok je najboljše prihranil za konec. Začelo se je s potencialnim odhodom Cristiana Ronalda iz madridskega Reala, nadaljevalo z lovom na mladega napadalskega zvezdnika Kyliana Mbappeja, a kot je videti, bo za najbolj odmeven dogodek v prihajajočih dneh poskrbel Neymar, ki je po prihodu v Evropo štiri sezone igral pri Barceloni. L'Equipe poroča, da je pogodba pripravljena že lep čas in da bi lahko do podpisa s francoskim prvoligašem prišlo že prihodnji ponedeljek, morda celo prej.
Toda celo bolj kot odhod Neymarja v Pariz burijo domišljijo spremljajoče številke. Obstaja več možnih scenarijev dogovora med kluboma. Naravnost neokusno pri tem je, da bi lahko bil PSG za vse skupaj olajšan celo za pol milijarde evrov. Odstopna klavzula 222 milijonov evrov je namreč le del razvejene finančne slike; predstavlja zgolj vsoto, ki jo je treba poravnati, da se lahko sploh začnejo resni pogovori med nogometašem in klubom, v katerega prestopa. Ker je v Španiji ob aktivaciji odstopne klavzule treba ob takšnem nakazilu nato v davčno blagajno vplačati še 47 odstotkov zneska, se ob dodatnih 104 milijonih že bližamo žanru fantastike. Kluba se lahko temu v obojestransko korist izogneta, če se dogovorita za višji znesek.
Ob nakupu velja upoštevati še večletno pogodbo, ki bi po ocenah tujih medijev Neymarju navrgla okroglih 30 milijonov evrov (davek ni vštet) na leto, in dodati še več deset milijonov vredno provizijo za njegovega agenta, očeta Neymarja Santosa starejšega. PSG seveda vztraja pri svoji zavezanosti pravilom finančnega ferpleja, ki jih je evropska nogometna zveza Uefa v želji po racionalnejšem poslovanju klubov uvedla leta 2011. Ta narekujejo sankcije, če si klub v obdobju treh let pridela več kot 30 milijonov evrov izgube.
Marco Veratti kot žeton
PSG bo torej moral ob prestopu uporabiti precej finančne domišljije, ki pa je vodstvu kluba očitno ne primanjkuje. Španski časnik El Mundo Deportivo je namreč pred dnevi poročal, da je organizacija Qatar Sports Investment, lastnica francoskega prvoligaša (prikladno), pripravljena Neymarju ponuditi 300-milijonsko pogodbo v zameno za ambasadorstvo mundiala leta 2022 v Katarju. Takšen scenarij je tvegan, saj lahko Uefa preuči tovrstno izigravanje pravil, toda Francozom so na voljo tudi druge možnosti.
Ob dogovoru z Barcelono lahko za morebitno znižanje kupnine žrtvujejo katerega od svojih igralcev. Ni skrivnost, da si Španci že dalj časa prizadevajo v svoje vrste pripeljati italijanskega vezista Marca Verattija, ki ga PSG do zdaj nikakor ni želel izpustiti, a v luči delikatnega posla je katalonski velikan v precej boljšem položaju kot pred recimo mesecem dni.
Kakor koli obrnemo, je finančno ozadje spektakularnega prestopa manjše minsko polje. Ne pomaga, da je o finančni korektnosti med drugimi podvomilo vodstvo španske nogometne zveze. Predsednik la lige Javier Tebas je pri Uefi že napovedal preiskavo; po potrebi bodo zadevo za zaščito svojih interesov predložili tudi pristojnim sodiščem. Medtem ko nogometna javnost zadržuje dih, je jasno vsaj to, da bi tokrat kljub izgubi enega ključnih igralcev največjo finančno korist imela ravno Barcelona. Neymar pa bo pisal zgodovino. Zgodovino nogometa ali bogatih lastnikov? Stvar okusa.
