Peščena gora
Roman Peščena gora je delo poljske pisateljice, akademičarke in novinarke Joanne Bator. Piska v literarnem delu z očitno feministično odločnostjo duhovito in pronicljivo razprostira epsko pripoved o povojni poljski družbi in njeni konservativni miselnosti. V družbi so namreč (globoko) zakoreninjeni patriarhalni, etični in religiozni miti; tem se osrednja protagonistka romana Dominika upre, s čimer opozori na drugačnost in osvobojenost od družbenih kalupov. Delo je prevedla Staša Pavlović.
Klic orožja
Fantazijski prvenec Klic orožja britanskega (romano)pisca Joeja Abercrombia je zaradi takojšnje uspešnosti prerastel v uvodni del trilogije Prvi zakon. Delo v prevodu Sergeja Hvale je zaokrožena celota domiselne, nepredvidljive srednjeveške vsebine in psihološko dodelanih protagonistov. Zgodba je prežeta z mračnimi spletkami in izdajstvi, lahkotnost pa ji daje duhovit govor, ki mestoma zaide v črni humor. Britanca so po devetih romanih označili za uveljavljenega pisca fantazijske književnosti.
Mednarodne migracije
Raziskovalec mednarodne politike Khalid Koser v knjigi Mednarodne migracije, zelo kratek uvod opozarja, da mednarodni migranti sestavljajo približno tri odstotke svetovnega prebivalstva, zato se upravičeno vprašamo, zakaj se seli tako malo ljudi. Avtor razmišlja o vzponu svetovnih migracij, na podlagi vprašanj o tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi pa razmišlja o vplivih migracij na države, v katerih se migranti naselijo, pa tudi na tiste, ki jih zapustijo. Prevod je delo Katarine Rotar.
Zgodbe svetega pisma
Psiholog, filozof in sociolog Jan Makarovič je utemeljitelj predmetov sociologija mladine, sociologija ustvarjalnosti in antropologija spolov na slovenskih univerzah. Ob mnogih interesih se poglobljeno posveča tudi problemu slovenstva in krščanstva, o čemer govori njegova zadnja knjiga Zgodbe svetega pisma. Avtor v njej primerja zgodovino judovskega in slovenskega naroda ter njunih nacionalnih mitov, oba sta se namreč kljub svoji majhnosti in pogostim tujskim vdorom obdržala vsa minula stoletja.
Absolutno resnični dnevnik Indijanca s polovičnim delovnim časom
Ameriški pisatelj indijanskih korenin Sherman Alexie je snov za mladinski roman Absolutno resnični dnevnik Indijanca s polovičnim delovnim časom črpal iz lastnih izkušenj. Posveča se Juniorju, ki v domačem indijanskem rezervatu ne more razviti vseh svojih potencialov. Ker noče končati kot večina pripadnikov njegovega plemena, se vpiše v srednjo šolo, na katero hodijo samo belci, in pobegne usodi povprečnega Indijanca. Knjigo je prevedel Andrej E. Skubic, spremno besedo je napisala Alenka Veler.
