Več kot pomenljivo je dejstvo, ki ga je ugotovilo Vrhovno sodišče Slovenije, da je za zakonitost in skladnost pogodb o zaposlitvi odgovoren delodajalec in da kdor kaj plača, nima pravice tega zahtevati nazaj. Osebno se nikoli nisem strinjal s sprejemom novele Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), ki določa, da se lahko v primeru sporazuma med javnim uslužbencem in delodajalcem vrne razlika preveč izplačane plače za obdobje zadnjih desetih mesecev, saj je to skregano z obligacijskim pravom in zdravo pametjo, kajti vemo, da na ta način javnega uslužbenca sicer ne obremenimo za celoten znesek preveč izplačanih plač, a vendar nekako pade vse breme neznanja in malomarnosti delodajalca na javnega uslužbenca kot šibkejšo stran, odgovornim osebam delodajalca pa ne bo padel z glave niti en sam las.

Zapitek preveč izplačanih plač, ki brez sodnih stroškov znaša 7,3 milijona evrov, bomo tako ali drugače poravnali davkoplačevalci, nesposobni vodilni kadri, ki so vso to škodo povzročili, pa se bodo v primeru neke vnovične novele ZSPJS ponovno ukvarjali z nekimi na novo formuliranimi zahtevami za preveč izplačane plače, še naprej povzročali nepotrebne pravde na sodiščih in po ustaljeni maniri še naprej veselo metali stran davkoplačevalski denar. Zgoraj navedeni znesek 7,3 mio. evrov je le del preveč izplačanih plač, saj bo končni znesek, po neuradnih podatkih, znašal skoraj 30 milijonov evrov preveč izplačanega javnega denarja.

Vsi javni zavodi in javni skladi imajo dvotirno upravljanje, kar pomeni, da so za delo uprav javnih zavodov in skladov odgovorni nadzorni sveti, ki jih imenuje Vlada RS. Naloga in dolžnost nadzornih svetov je nadziranje strokovnosti, racionalnosti in zakonitosti poslovanja uprav javnih ustanov, ki jih nadzirajo. Vendar v kruti realnosti prepogostega razmetavanja javnega denarja žal ni tako, kar lahko ponazorim s svojo zelo negativno izkušnjo, ko sem jeseni leta 2014 predsednika nadzornega sveta in direktorja enega od finančnih skladov ter pristojno resorno ministrico pisno opozoril na šikaniranje javne uslužbenke, ki so ji pripisovali prijavljanje nepravilnosti na skladu. Ob tej priložnosti sem prej navedene opozoril tudi na nepravilno in za sklad škodljivo izplačevanje plač, ki ni bilo v skladu z ZSPJS in veljavnimi kolektivnimi pogodbami.

V tej zvezi se ni zgodilo kaj primernega in učinkovitega, nadzornemu svetu sklada pa je pred letom in pol uspelo sprejeti le sklep, da bodo zoper mene vložili kazensko tožbo, ker da sem jih blatil in škodil njihovemu dobremu imenu, šikanirana javna uslužbenka in naša članica pa je zaradi preobremenjevanja z delom, nedopustnega pritiska in šikaniranja sprožila delovni spor pred delovnim in socialnim sodiščem ter zaradi nadaljevanja šikaniranja na delovnem mestu pozneje vložila tudi kazensko ovadbo zoper direktorja sklada. Od septembra 2014 nihče ni zahteval odgovornosti predsednika nadzornega sveta sklada in njegove predhodnice, ki je bila decembra 2016 celo promovirana v državno revizorko, vodja kadrovskega sektorja, ki pa je zgolj popravljal svoje napake pri prevedbi v nov plačni sistem, je bil za to »dodatno delo« nagrajen z dodatkom za povečan obseg dela, nekaj sto tisoč evrov preveč izplačanih plač od leta 2008 naprej pa smo tako že poravnali davkoplačevalci.

Bojim se, da vlada in organi pregona ter pristojni državni regulatorji nimajo prav veliko volje, da bi se resno spopadli s problematiko ugotavljanja in sankcioniranja materialne in kazenske odgovornosti zlorab javnih sredstev in pri tem primerno zaščitili žvižgače in prijavitelje oziroma vse tiste pogumne javne uslužbence in sindikaliste, ki jim je mar za davkoplačevalski denar.

Frančišek Verk,

predsednik Sindikata državnih organov Slovenije