O tem pričajo številni uradni dokumenti, ki pa jih politiki in političarke ter javne službe, zlasti organi pregona, preprosto ignorirajo. In tako pred nami poteka perpetuum mobile volilnih in referendumskih, celo plebiscitarnih prevar, prekrškov, tudi kaznivih dejanj, katerih opisov ali vsaj navedb ne boste našli niti v poročilih varuha človekovih pravic Republike Slovenije. In tako neinformirani volilke in volilci napačno sklepajo, da je pri vsej korupciji v naši državi »vsaj z volitvami in referendumi« vse v najlepšem redu. A je za kakršno koli ukrepanje organov pregona prepozno, saj so že vsi roki (prekluzivni, inkluzivni, instrukcijski, absolutni, relativni… – za celo mednarodno vlakovno kompozicijo jih je pravo izumilo, da je zaščitilo tiste, ki so ga postavili) zamujeni in/ali pretečeni. To vse kliče po avtonomni instituciji državljank in državljanov, ki bo ščitila njihove interese pred nebrzdano izvoljeno oblastjo.
Za začetek lahko kar pri varuhu človekovih pravic Republike Slovenije, saj so nam – volilkam in volilcem, a ne čisto vsem – sistemsko in sistematično kršene človekove pravice in temeljne svoboščine z nepoštenimi, nedemokratičnimi volitvami, predvsem z njihovo izvedbo, pri kateri smo zgolj statisti, politične stranke pa mimo in brez nas kar same sebe izvolijo in same sebe nadzorujejo. Do kdaj?
Ida Čuden Rebula, Sežana
