Medtem ko požari v industrijskih obratih po državi že tretji mesec zapored uničujejo zdravje ljudi in okolje, ministrstvo za okolje in prostor, kot kaže, nadaljuje razgradnjo naravovarstvene in okoljevarstvene zakonodaje. Skupno 66 civilnodružbenih organizacij je vlado že junija pozvalo, naj kapital oziroma dobičke onesnaževalcev preneha postavljati pred naše skupno okolje in zdravje ljudi ter se odpove spremembam zakonodaje, ki strokovno in civilno javnost izključujejo iz postopkov, povečujejo dovoljene količine strupov v tleh, znižujejo standarde varovanja ljudi pred hrupom…
Ne bodo jim ustregli
Zdaj v Eko krogu napovedujejo nov poziv. Ministrstvo želi korenite spremembe temeljnega okoljskega predpisa – zakona o varstvu okolja – skozi javno obravnavo spraviti sredi poletnih počitnic in dopustov. »To je absurd. Že junija smo jih posvarili, da bi se z zgodnjim vključevanjem javnosti lahko izognili številnim okoljskim problemom in konfliktom, ki zdaj po nepotrebnem nastajajo v državi. A namesto konstruktivnega in odzivnega sodelovanja s civilno družbo ministrstvo nadaljuje njeno izključevanje in se je temeljitega in pospešenega spreminjanja zakonodaje lotilo v času počitnic,« je opozoril predsednik društva Uroš Macerl in napovedal, da bodo zahtevali podaljšanje javne razprave.
Zakaj so se odločili predlog novega zakona, ki ga sicer pripravljajo in napovedujejo že leta, javnosti predstaviti ravno sredi julija, javno obravnavo pa končati do 11. septembra, na ministrstvu niso pojasnili. Podčrtali pa so, da so že v osnovi in prav zaradi poletnih dopustov predvideli daljšo – dvomesečno – razpravo namesto običajne enomesečne. Zato tudi njenega podaljšanja ne predvidevajo.
Nadzirali bodo sami sebe
Vlada je medtem ministrstvu podelila še drugo priložnost za izboljšanje sodelovanja z javnostjo. V nevladnih organizacijah pozdravljajo četrtkov sklep ministrskega zbora, da bo osem intervencijskih skupin v izognitev nadaljnjim požarom in drugim nevarnostim iz industrijskih obratov pregledalo, dopolnilo in ponovno odločilo o vseh tisoč okoljevarstvenih dovoljenjih, ki jih imajo potencialni onesnaževalci v naši državi.
Ob tem nevladne organizacije pričakujejo, da bodo v te skupine poleg inšpektorjev in predstavnikov agencije za okolje vključile tudi vsaj enega njihovega predstavnika. »Isti ljudje, ki so izdajali okoljevarstvena dovoljenja, jih bodo zdaj pregledovali, zato bi bilo iz povsem higienskih razlogov dobro, da bi pri tem sodelovala vsaj kakšna nepristranska oseba,« svoja pričakovanja utemeljujejo predstavniki civilne družbe in spominjajo, da takšno vključevanje javnosti predvideva tudi mednarodna aarhuška konvencija.
