Strokovnjaki z Ekonomskega inštituta v Ljubljani, Velimir Bole, Žiga Jere in Peter Rebec, so na pobudo sindikata Sviz analizirali učinkovitost slovenskega izobraževanja in se s precej zapleteno metodologijo dokopali do razveseljivih rezultatov. Razmerje med razpoložljivimi sredstvi in dosežki v znanju, kot ga izkazujejo mednarodne raziskave znanja, je glede na primerljive države večinoma zelo dobro, na posameznih stopnjah izobraževanja pa celo odlično, so ugotovili. Študijo iz leta 2012 so zdaj avtorji osvežili še z rezultati za zadnja tri leta in ugotovili, da se je učinkovitost slovenskega vzgojno-izobraževalnega sistema še povečala.
Izdatki visoki, toda…
Tudi v dopolnjeni študiji se je pokazalo, da so izdatki na posameznega otroka v Sloveniji v vrtcih in osnovni šoli razmeroma visoki glede na razvite države. To še zlasti velja za predšolske otroke. Izdatki na dijaka nato primerjalno močno padejo in na relativno nizki ravni ostanejo tudi v terciarnem izobraževanju.
Učinek predšolske vzgoje na dosežke v znanju (in sicer pri matematiki in naravoslovju v raziskavi TIMSS 2015, se pravi šele ob koncu devetletke) je še najbolj vprašljiv. Avtorji dokazujejo, da uspešnost ni premo sorazmerna s trajanjem predšolske vzgoje. Nasprotno, tisti, ki so bili predšolske vzgoje deležni tri leta, so le za dva odstotka uspešnejši od tistih, ki so hodili v vrtec samo eno leto. Učinek predšolske vzgoje na dosežke v znanju (ki so sicer izmerjeni šele proti koncu devetletke!) je zato zanemarljiv.
Med državami z najboljšo prakso
Bolje je v osnovni šoli. Slovenski učenci imajo nadpovprečno dostopnost do interneta, doma veliko možnosti za učenje ter razmeroma malo ur pouka, kumulativni izdatki za učenca pa so visoki. Z upoštevanjem naštetega je raziskava razkrila, da je naša tehnična učinkovitost odlična, primerljiva z najboljšo prakso razvitih držav. Kar zadeva stroškovno učinkovitost, pa Slovenija za najbolj učinkovitimi državami zaostaja za približno pet odstotkov.
V nižjih razredih srednje šole tehnična učinkovitost, izmerjena glede na dosežke v matematiki in naravoslovju, za najboljšo prakso primerljivih držav zaostaja za 1,5 odstotka; stroškovna učinkovitost je še za odtenek boljša. Tehnična učinkovitost slovenskega izobraževanja v višjih razredih srednje šole pa je tako visoka, da omeni najboljšo prakso razvitih držav in Slovenijo uvršča na samo mejo dosegljivosti. Stroškovne učinkovitosti zaradi majhnega vzorca držav na tej ravni niso ocenili.
