»Prihajajočega četrtka me je najbolj groza od vseh dni v mojih dosedanjih 70 letih,« je povedala Zdenka Žbogar iz Kopra. Po 60 dneh bolnišnične oskrbe – prvi mesec je po težki operaciji preživela v izolski bolnišnici, drugi se ji te dni izteka v sežanski bolnišnici, kjer je na podaljšanem bolnišničnem zdravljenju – bo po odpustu prisiljena oditi v lastno stanovanje. »Ker živim sama in mi svojci težko pomagajo, bom imela težave celo pri lažjih opravilih, na kaj večjega, kot je pot v trgovino, pa si niti ne upam pomisliti,« je bila črnogleda ob dejstvu, da na takojšnjo domsko oskrbo ali pomoč na domu ne more računati.
Dvakrat toliko prošenj kot postelj
Oba institucionalna domova za starejše na območju občine Koper, Dom upokojencev Ptuj, enota Olmo in Obalni dom upokojencev Koper, imata dolge čakalne dobe, zadnje čase se merijo celo v letih. Ob skupni zmogljivosti 329 postelj imata oba domova te dni evidentiranih kar 550 prošenj za sprejem, od tega je 27 aktualnih in urgentnih. »Če smo lani imeli do junija 'le' 173 vlog, smo jih letos v enakem obdobju našteli že 251. Na drugi strani bomo v naslednjih letih ob 17 postelj, ker moramo triposteljne sobe do leta 2021 odpraviti,« je predkaotično stanje opisala direktorica Obalnega doma Neva Tomažič. Tudi v domu na Olmu je povečano povpraševanje. »Porast z lanskih 114 na letošnjih 181 prošenj za prvo polovico leta je največji do zdaj. Če so donedavna starejši želeli v domove zlasti zaradi družbe, pa v zadnjih letih beležimo kar tri četrtine novih stanovalcev, ki so nepokretni ali dementni,« je dodal vodja enote Janez Dolšak.
Z naraščajočim deležem prebivalstva, starejšega od 65 let, se soočajo v večini evropskih držav. Če je njihov delež v Sloveniji pred 37 leti znašal le deset odstotkov, so zdaj številke že skoraj podvojene in bodo še naraščale, saj naj bi jih leta 2060 bilo kar tretjina vseh. O tem, da bi se Mestna občina Koper morala aktivneje soočiti s tem problemom, je bil govor tudi pred dnevi na tiskovni konferenci, ki jo je sklical mestni odbor Slovenske ljudske stranke.
»Doseganje petodstotne vključitve starejših v domove za starejše ni dosežen le na območju enot ZZZS Koper, Kranj in Maribor. Na drugi strani je na območju občine na pomoč na domu v lanskem letu povprečno čakalo 18 vpisanih – nekateri je niso nikoli dočakali – trenutno pa jih čaka največ doslej, kar 40,« je nizala podatke Olga Franca, predsednica odbora. V družbi obeh podpredsednikov Branka Čehovina in Ivana Dekleve se je obregnila tudi ob čakalno dobo za to storitev, ki je donedavna znašala tri tedne, zdaj pa je na območju občine narasla na dva meseca.
Nizke pokojnine in visoke urne postavke
»Neživljenjska je tudi določba, da sme uporabnik dobiti to pomoč največ 20 ur na teden. Zaradi izjemno nizkih pokojnin pa je treba razmisliti tudi o znižanju urne postavke prispevka občana, ki danes znaša 5,10 evra na uro in je določena z občinskim predpisom,« je odpirala njej ljube teme.
V okviru občinske uprave je za starostnike pristojen Urad za družbene dejavnosti in razvoj, ki mu načeluje Timotej Pirjevec. »V letošnjem letu je občina za programe in storitve neposredno za starejše osebe zagotovila 1,665 milijona evrov, kar predstavlja slabih pet odstotkov proračuna. Glede pomoči na domu smo z 19 oskrbovalk prešli letos že na 23, pomagajo jim še trije iz naslova javnih del, urna postavka sofinanciranja pa je v rangu državnega povprečja,« ji je odgovarjal. Enotna sta si bila v tem, da je bilo združevanje nalog, povezanih s starostniki, v Obalnem domu dobro dejanje in da bi veljajo razmisliti tudi o manjših domovih na podeželju, kjer bi občani pokazali zanimanje.
Velik kadrovski problem
Ob odkrivanju vrha ledene gore pa marsikatero vprašanje o starostnikih še ni bilo niti zastavljeno. »Na zahodu je trikrat več starostnikov oskrbovanih doma, kot pa jih je v domovih, pri nas je obrnjeno. In tudi če zgradimo dodatne domove, bomo soočeni s problemom kadrov, ker za bolničarje ob nizkih plačah ni interesa po izobraževanju. In če že govorimo o domovih za starostnike, se zavedajmo, da ti niso le za njih, temveč tudi za druge, med njimi tudi za mlajše invalide, brezdomce in podobne, in takih je kar pet odstotkov pri nas stanujočih,« je povedal Dolšak. In če bi se za njih našla primernejša nastanitev, bi se hitreje sprostila mesta tudi za take, kot je Zdenka Žbogar.