»Na svetu živi že blizu 40 milijonov vrst žuželk, a jih zaradi spreminjanja narave po meri človeka zadnje čase veliko iz našega življenjskega okolja tudi izginja,« je na odprtju učne razstave Svet žuželk v Domžalah v imenu organizatorjev poudaril Gregor Torkar, direktor zavoda za naravo Egea, ki se ukvarja z raziskovanjem, ohranjanjem ter promocijo narave in naravne dediščine.
Kot je še poudaril Torkar, je zanimanje za preučevanje žuželk v zadnjem času naraslo in se razširilo tudi v najbolj ogrožene predele sveta, ki so življenjskega pomena za žuželke. S tem pa so ugotovili tudi, da je na svetu veliko več vrst žuželk, kot so menili do zdaj.
Na ogled 50.000 žuželk
Na največji razstavi žuželk v srednji Evropi na Ljubljanski 88 v Domžalah, ki so jo v Egei pripravili v sodelovanju z deželnim muzejem v Celovcu, Pedagoško fakulteto v Ljubljani in Nacionalnim inštitutom za biologijo in Francoskim nacionalnim inštitutom za agronomske raziskave (INRA), je na ogled skoraj 50.000 žuželk. Zasnovali in pripravili so jo največji domači strokovnjaki, zato gre za unikatno in neponovljivo razstavo, poudarja koordinator razstave, entomolog in ustanovitelj zavoda Egea Stanislav Gomboc. Kot je poudaril, so jo pripravili zato, da bi obiskovalci bolje spoznali neprecenljive funkcije ekosistema. Zato pa morajo bolje spoznati tudi žuželke in jim dopustiti vlogo, ki jim jo je dodelila evolucija. Po njegovih izkušnjah namreč vse preveč ljudi te skupine živali kar prezre ali pa jih pozna zgolj površno.
Razstava je kot največje izobraževalno središče presežkov biotske pestrosti, barvitosti in posebnosti šestnožnih čudes postavljena na 500 kvadratnih metrih površin. Razstavljeni so preparati žuželk iz različnih znanstvenih zbirk. Na ogled je več kot 2500 vrst metuljev, tisoč vrst hroščev in drugih skupin žuželk. Razvrščene so v tematske didaktične sklope, v katerih so predstavljene vse skupine žuželk s preparati, poleg katerih so opisani njihov izvor in genetske sorodnosti, razvojni cikli, tipični habitati, koristnost, strupenost, pojavnost v stanovanjih, našteti so škodljivci, zavarovane, tropske žuželke, največje, najmanjše in še več.
Pogled obiskovalcev pritegnejo tudi skupine žuželk, ki so pravi gradbeniki in gradijo osirje, čebelnjake, mravljišča in termitnjake. Ogledati si je mogoče različna življenjska okolja žuželk, kot so mlaka, travniki, kamnišča in prodišča, iglasti in mešani gozd, grmišča in makija, jame ter obdelovalne površine, kot so njive, vrtovi in trajni nasadi. Predstavljene so razlike med spoloma žuželk in prav tako mimikrija, denimo posnemanje barve in vzorcev lubja, vej, kamnov, drugih žuželk. V avli so prikazani razvojni krog pri žuželkah s popolno in nepopolno preobrazbo na primeru velikega nočnega pavlinčka in paličnjaka ter različne oblike interakcij človeka in žuželk v preteklosti.
Domžalski hrošček simon
Poudarek je na predstavitvi pri nas živečih vrst. Med največje slovenske žuželke spadajo jamamaj, veliki nočni pavlinček, žagarica, egipčanska kobilica, bogomolka, rogač in kačji pastir. V avtentičnem okolju, med kuhinjskim pohištvom, so na ogled tudi prebivalci naših stanovanj, kot so ščurki, molji, mravlje, muhe, ose. Za primerjavo so razstavljene tudi žuželke iz tropskih krajev. Posebno mesto so dobili plenilci žuželk, kot so nekatere vrste ptic, lisica, jež, plazilci in dvoživke. Med endemiti pa je predstavljen tudi domžalski hrošček simon – pravi hrošček in ne domžalska maskota, so poudarili organizatorji. Pred več kot sto leti je to dotlej še neznano vrsto hroščev med raziskovanjem jame v okolici Doba odkril navdušen naravoslovec Simon Robič. Razstavne prostore krasijo še fotografije in risbe žuželk, ki so jih narisali priznani umetniki.
