»Če bi mi kdo pred letom dni napovedal, kaj vse nas čaka in kaj se nam bo zgodilo letos, bi mu dejal, da ni normalen,« je slikovit Dušan Olaj, lastnik in direktor brezoviške družinske gazele Duol, podjetja za inovativne objekte, specializiranega za napihljive hale za šport, industrijo in kmetijstvo, ki si letos obeta najmanj petino višje prihodke v primerjavi z letom 2016, ko so znašali slabih osem milijonov evrov. V podjetju, kjer so spremembe edina stalnica, so začeli organizacijsko preobrazbo in pospešeno zaposlujejo nove sodelavce. Poleti je vrhunec njihove sezone, zato ni čutiti poletnega zatišja, še posebno letos ne, saj v Astani končujejo eno največjih nogometnih dvoran v osrednji Aziji, že septembra pa bo v Luksemburgu stala njihova največja pokrita nogometna dvorana v Evropi.
Izzivi so jim dali samozavest
»Dokončno smo se otresli tiste tipične slovenske zadržanosti in bojazljivosti. S projekti, ki smo jih izpeljali, smo sebi in drugim dokazali, da se lahko s svojim znanjem in izkušnjami lotimo vsakega še tako nemogočega izziva,« pripoveduje Olaj, ki je še posebno vesel, da se Duol uspešno preobraža iz proizvodnega inženiring podjetja v razvojno inženiring podjetje. Rezultat tega je med drugim tudi pogodba, ki jo je Duol februarja letos za najvišjo vrednost v zgodovini podjetja podpisal v Kremlju. »Vse več je naročnikov, ki nas prepoznavajo kot najbolj inovativne in drzne na področju balonskih hal ter k nam pridejo z na prvi pogled nemogočo idejo, potem pa jo skupaj skušamo uresničiti. V zadnjem času je takih izzivov ogromno, še posebno na področju podnebnih sprememb in onesnaženosti zraka.«
Tako na območju regije Sankt Moritz z eno največjih investicijskih korporacij preizkušajo možnost uporabe balonskih hal, s katerimi bodo lahko učinkovito in cenovno ugodno zagotovili podaljšanje zimske sezone. »Balonska hala je prepustna za svetlobo, postavimo in razstavimo jo lahko v nekaj dneh in v notranjosti zagotavlja enake razmere, kot če bi smučali zunaj. In najpomembneje, balonska hala ni nikakršna ekološka obremenitev za okolje, saj jo lahko brez vsake sledi razstavimo.«
Na območju večnega ledu za polarnim krogom, kjer so temperature lahko tudi nižje od 50 stopinj Celzija pod lediščem in kjer piha orkanski veter, so na gradbišču enega največjih gradbenih projektov ta hip na svetu zgradili naselje desetih balonskih hal, v katerih so proizvodne dvorane, bivalne hale in spremljajoči objekti. Pri skupnem francosko-japonsko-rusko-slovenskem projektu v realnem času in z vremenskimi razmerami, primerljivimi s tistimi v vesolju, preverjajo, kakšne izboljšave so še potrebne, da bodo njihovi baloni primerni za naselbine v vesolju.
»Za življenje, na primer na Marsu, bodo balonske hale v prvi fazi edina in daleč najboljša rešitev gradnje naselbin. Tudi zato je večmesečno oziroma večletno preizkušanje balonov v takih skrajnih razmerah kot nalašč tudi za druge raziskave. Naši partnerji pri projektu med drugim spremljajo in ugotavljajo, kako daljše bivanje pod balonskimi halami vpliva na ljudi, kar bo pomembna informacija za priprave takih naselbin za življenje v vesolju.«
Zelo iskani na arabskem trgu
Olaj je vesel nedavnega dogovora z nepalskim olimpijskim komitejem o gradnji športne infrastrukture za azijske igre leta 2019. Pogodbo bodo avgusta podpisali v Ljubljani. Vedno bolj cenjen partner so tudi za arabske kupce. Prvi pokriti športni objekti v ZAE so bili odlična referenca in letos bodo zalivske države celo največji Duolov trg. Pospešeno sodelujejo tudi s Kitajci, ki imajo premalo športne infrastrukture, hkrati pa se otepajo izredno onesnaženega zraka. Balonske hale so idealna rešitev za oba problema. Skupaj s nizozemskim in kitajskim partnerjem pripravljajo projekt gradnje ledenih centrov oziroma hokejskih dvoran. V zavodu za gradbeništvo pospešeno preizkušajo nove izolativne materiale.
»Za prihodnost naše tržne niše se ni treba bati. Glede na globalno segrevanje in stopnjevanje onesnaženosti zraka ne bo nič čudnega, če bodo čez nekaj desetletij gradili naselbine pod kupolami. Materiali in konstrukcije za površine od 15.000 do 20.000 kvadratnih metrov nam to omogočajo že danes. In samo vprašanje časa je, kdaj bo šla prva posadka na Mars. Pred njo pa bo letela na Mars tudi kupola, ki jo bodo roboti postavili za to človeško posadko. Zelo daleč smo,« našteva Olaj, ki s svojo ekipo 26 sodelavcev sodeluje tako z rusko, indijsko in kitajsko vesoljsko agencijo, hkrati pa je partner Nase in Evropske vesoljske agencije. Vsako leto v razvoj vložijo od pol milijona do milijon evrov. »Brez razvoja ne moremo živeti!«
Tako kot večina podjetij tudi Duol trenutno »jadra na valovih konjunkture«, opisuje Olaj. Ob tem, da se zaveda, da to ne bo trajalo dolgo ali pa je njen vrhunec celo že mimo. »Žalosten sem, ker kot država tega spet nismo znali izkoristiti za v nebo vpijoče potrebne strukturne reforme. Še ena izgubljena priložnost za Slovenijo prihodnosti. Če se nam je iz prejšnje krize še uspelo izvleči, je vprašanje, ali se bomo tudi iz naslednje. Svet je vedno bolj nepredvidljiv in finančna virtualnost je že zdavnaj povozila realno vrednost kapitala. Težko je napovedati, kaj prinašajo digitalizacija, robotizacija, novi modeli razvoja družbe in kakšna bo ta družba čez 20, 30 ali 50 let. Tolaži me, da se je človeštvo v vsej svoji zgodovini vedno znalo prilagoditi novonastalim razmeram. Za Duol pa me ne skrbi!«
