Na hrvaških plažah, kjer množično dopustujejo tudi Slovenci, se v zadnjih tednih vrstijo plažni incidenti, ki dajejo slutiti, da si pravice in obveznosti vsak kopalec in upravitelj plaže razlaga po svoje. Ponekod so koncesionarji na plažo tako na gosto nagrmadili plačljive ležalnike, da je za kopalce, ki jih ne želijo uporabljati, ostalo komaj kaj prostora, drugje s plaže naganjajo starše z otroki, češ da plaža ni namenjena najmlajšim, je poročal hrvaški Jutarnji list.
»Problem je nastal zaradi prevelikega pritiska na plažni prostor,« je prepričan hrvaški svetovalec za turizem in partner pri svetovalni družbi Horwath HTL Miroslav Dragičević. »Ljudje so začeli na plažo hoditi zgodaj zjutraj, da bi si z brisačo rezervirali prostor za pozneje. Gre za nekulturno obnašanje, ki se je razpaslo v zadnjih letih, redarji pa so zato začeli intervenirati.« Naval turistov na plaže ob Jadranu torej narašča, regulacija pa se na nastajajoče težave odziva prepočasi, meni Dragičević.
Pravica dostopa do javnega dobra
Vsi kopalci imajo zakonsko pravico, da plažo s koncesijo uporabljajo brezplačno, pravi Dragičević. »Gre za pravico dostopa do vsega javnega dobra, plaža pa je javno dobro. To je običajna praksa na ravni EU. Vse države članice morajo regulacijo uporabe svojih plaž prilagoditi temu, da se ta pravica obvaruje,« je pojasnil Dragičević. Hrvaška po njegovih besedah pri tem zamuja, zato ponekod še zmeraj vlada kaos. Morsko javno dobro na Hrvaškem še ni utrjeno, nov zakon o pomorskem dobru, ki naj bi uredil, kdo lahko kaj in na kakšen način koristi, še ni pripravljen. Zato se v dani situaciji vsakdo obnaša, kot mu najbolj ustreza, meni Dragičević. »Kot turist imate pravico, da vstopite in uporabljate hotelsko plažo, za katero je bila podeljena koncesija, in po zakonu vas od tam ne sme nihče odgnati,« je ponazoril. »To, ali boste dejansko brezplačno uporabljali nadstandardno hotelsko plažo, čeprav niste gost hotela, pa je vprašanje kulture in olike.«
Pravila za slehernike z brisačami
Če želi obiskovalec uporabljati ležalnik, za katerega je koncesionar postavil določeno ceno, jo mora, pravi Dragičević, plačati. Če želi kljub temu brezplačno uporabljati plažo, pa ima pravico, da na prosto mesto namesti svojo brisačo in se tako izogne plačilu. Kaj pa če je upravitelj na plažo namestil toliko ležalnikov, da za brisačo sploh ni ostalo prostora? Lahko obiskovalec prost ležalnik premakne ali ne?
Pravila ravnanja v teh primerih po besedah Dragičevića niso jasna, saj zanje ne obstaja nikakršen pravni precedens. Podobno velja za vprašanje vnašanja lastne hrane in pijače. »To je vprašanje menedžmenta ter odnosa kopalca kot klienta in civiliziranosti koncesionarja,« nam je povedal Dragičević. »Koncesionarji želijo pač kar največ zaslužiti. Ne smejo vas sicer odgnati s plaže, lahko pa vam skušajo uporabo plaže fizično onemogočiti. Na primer tako, da boste imeli med ležalniki samo dvajset centimetrov prostora in lahko na plaži le še stojite. Trenutno se gredo koncesionarji takšne igrice.«
V primeru, da kopalca s plaže vendarle naženejo ali mu zaračunajo vstop, se ta lahko obrne na občinske redarje, policijo, turistično in davčno inšpekcijo ali luško kapitanijo, nam je pojasnil predstojnik luške kapitanije Split Davor Vidan. Potrdil je, da imajo obiskovalci načeloma brezplačen dostop do vseh plaž, pri tem pa morajo spoštovati pravila plaže in druge hrvaške predpise.
V prihodnje še več incidentov?
Če turistični naval na Hrvaško ne bo pojenjal, država pa tega področja ne bo pravno uredila, lahko v prihodnje po besedah Dragičevića pričakujemo še več tovrstnih incidentov. Ob tem je poudaril, da gre za zahtevno vprašanje, ki se dotika turističnih ciljev in strategije. Vse občine, pravi Dragičević, bi morale sistematizirati plaže glede na število interesnih skupin in loviti ravnotežje med potrebami prebivalcev in turistov ter okoljem, ki je na voljo. »Na primer, eno plažo bi namenili družinam, drugo širši javnosti, tretja bi bila romantičnega značaja,« je naštel. Hotelom višje kategorije pa je treba omogočiti uporabo plaž, kjer bodo lahko turistom višjega dohodkovnega razreda ponujali luksuz, s katerim Hrvaška kot destinacija služi, je prepričan Dragičević.
