V gospodarsko najbolj razvitih državah, na primer v Nemčiji, ZDA, Japonski ali Južni Koreji, zato zaposlitev v avtomobilski industriji velja za dobro plačano, delavci pa za zadovoljne. A to seveda ne velja povsod. V zadnjih tednih so tako v znamenje protesta roke visoko v zrak dvignili zaposleni v dveh tovarnah, Volkswagnovi na Slovaškem in Fiatovi v Srbiji. Zgodbi, ki na prvi pogled delujeta podobni, pa se vendarle močno razlikujeta. Povprečna plača delavca v tovarni v nemški lasti je bila že pred 14-odstotno povišico s 1800 evri dvakratnik povprečne na Slovaškem, medtem ko so morali zaposleni v tovarni v večinski italijanski lasti preživeti s povprečno 316 evri, odobrena povišica v višini 10 odstotkov pa se še vedno zdi mizerna. Ključno pa je seveda vprašanje, ki se ne nanaša zgolj na koncerna Volkswagen in Fiat-Chrysler: zakaj so v matičnih državah znamk delavci na enakem delovnem mestu plačani občutno bolje?

Odgovor ni enoznačen, velik del resnice pa se ob močnih sindikatih, ki diktirajo igro in posledično tudi plače, skriva v dodani vrednosti, ki je v manj razvitih državah praviloma manjša. Posledica so nižje plače. Tudi v Sloveniji. V Revozu tako delavci povprečno ustvarijo dodano vrednost v višini 68.000 evrov, kar je višje od slovenskega povprečja, a se z dodano vrednostjo v francoskih tovarnah, kjer je ves razvoj, ne morejo primerjati. Polovico nižje plače so tako realnost. Edina pot k njihovemu dvigu je povečanje produktivnosti.

Slovaška zgodba ima tudi drugo plat. Ker so v avtomobilističnih tovarnah, kjer na letni ravni izdelajo več kot milijon avtomobilov, kar je glede na število prebivalcev največ na svetu, nadpovprečno dobri plačniki, imajo v drugih industrijskih sektorjih, kjer so plače nižje, ker njihova rast stroškovno ni mogoča, vse večje težave, kako privabiti (dobre) delavce. Stanje na trgu je še dodatno zapletel slovaški predsednik vlade Robert Fico, ki je stavko podprl z besedami, da morajo biti zaposleni za enako delo plačani enako, kot so v tovarnah v zahodni Evropi. To pa vsaj trenutno deluje kot misija nemogoče.

Da odgovorni v avtomobilski industriji diferencirajo delavce glede na to, v kateri državi so zaposleni, kaže tudi zadnji primer znamke Porsche. Ta sodi med najboljše zaposlovalce, saj je povprečna bruto plača lani znašala vrtoglavih 104.000 evrov. Ker so bili poslovni izidi znova nadpovprečni, so se odločili, da bodo zaposlene nagradili z bonusom v višini 9111 evrov. Dobili pa so ga le tisti delavci, ki so zaposleni v Nemčiji, približno 6600 se jih je moralo zanj obrisati pred nosom.