Prva veselica Ciril in Metodove podružnice v Metliki.

Dan 16. t. m. je za Metliko in Belo Krajino sploh v toliko pomemben, ker se je na ta dan po preteku dolgih let slavila tukaj prva Ciril-Metodova veselica, ker so na ta dan Metličani zopet enkrat pokazali dejanski svojo požrtvovalnost in radodarnost, kadar se gre za korist in prospeh naše šolske družbe. (…)

Stasite metliške gospodične so prodajale razglednice za šaljivo pošto in kmalu se je mladina zapletla v živahno korespondenco. (…)

Čisti prebitek veselice znaša 437 K; to je naravnost ogromna svota za naše razmere in Metličani lahko s ponosom zro na ta gmotni uspeh prireditve. (…)

Belokranjec, 1. septembra 1908

Grozno pijančevanje itd.

Iz Metlike. Imeli smo zopet priliko opazovati naše dične klerikalce, ki so v nedeljo pokazali, vse kar znajo: splošno pijanost. »Bratovščina sv. Rešnjega telesa« priredila je v nedeljo veselico — kakšen bo konec te veselice, je že vsakdo vedel, a da se bodo take stvari godile, kakor so se, ni nihče pričakoval. Kakršna vzgoja — takšni uspehi. Krasno je bilo opazovati, kako so se »Marijine device« proti večeru – nekatere totalno pijane, tako da so celo padale – podile po Metliki – stvari pa, ki so se godile na veseličnem prostoru, ni niti mogoče omeniti. Sicer nas to popolnoma nič ne skrbi — le si naj tako vzgajajo ljudi naši »božji namestniki« in se tudi popolnoma nič ne čudimo, da je toliko umorov v najbolj klerikalnih delih Bele Krajine — a proti nečemu hočemo protestirati in tu imajo starši prvo besedo: nikoli ne bodemo pripustili, da bi ti »katoliški« »očetje« na ta način pridobivali otroke za svoj tabor, kakor so delali v nedeljo. (…)

Slovenski narod, 22. julija 1909

Sokolski izlet na Vrhniko.

Že preje bi o tem pisali, pa smo čakali na »Narod«, kako se bode pobahal, in glejte, kar se nam je naprej zdelo, to se je tudi zgodilo. »Narod« vpije na vsa usta ter po svoji stari navadi pretirava in laže. Če vpoštevamo to, kar se nam je že mesece preje obljubljalo, kaj vse bode, potem moramo reči, da so se za enkrat liberalni sokoli vrezali. Štiri vlaki so imeli priti, najmanj 3000 sokolov, celo na konjih so imeli nekateri jahati, med temi seveda tudi vrhniški sifonar Rogelj. (…)

Veliko se je torej vpilo, kaj vse bode, in že smo se tresli, da bode klerikalna trdnjava na Vrhniki padla ob tako silnem navalu liberalnih sokolov, pa smo nazadnje videli, da je bila vse skupaj le farbarija. Prišel je samo en vlak. In ko so sokoli korakali v sprevodu po Vrhniki, smo jih našteli celih 269 in nič več, ne torej 400, kakor piše »Narod«. (…)

Resnici na ljubo moramo reči, da je bil sprevod silno klavern; tako se je splošno reklo; spredaj godci, potem sokoli, za njimi pa so se podili otroci naraščaja, ki tisto nedeljo še pri maši niso bili. Pač značilno za sokola in njih vzgojo. (…)

Glede pretiranega števila udeležencev se z »Narodom« ne bomo pričkali, najbrže so liberalci takrat, ko so šteli, že po dvoje gledali, ker prav pošteno so si ga privoščili, tako, da je zvečer vse križem pijano ležalo, med drugimi celo nekatere ženske. In kar je bilo še najbolj spodbudno, je to, da so bili tudi otroci naraščaja pijani. (…)

Tako so lahko sami sprevideli in so menda tudi že preje napram dr. Žerjavu in tovarišem, ki so hoteli imeti na Vrhniki shod, pripoznali, da na Vrhniki ni več mesta za liberalca. O tem smo tudi mi popolnoma prepričani, zato nas to »sokolovanje« ni spravilo iz ravnotežja. Veliki »Na zdar!«

Slovenec, 22. julija 1909

»Slovenec« in poštenost.

Lansko leto sta bila sokolska zleta v Logatcu in v Kranju. Ob oba se je obregnil »Slovenec« v tistem tonu, kot je njegova navada, kadar piše o Sokolih: grdil je vsevprek, posebno pa kritiziral telovadbo kot povsem ničvredno, dasi dotičnik, kakor se je videlo, o telovadbi ni imel niti pojma. Preteklo nedeljo je bil sokolski zlet na Vrhniki. Uspel je v vsakem oziru sijajno, zlasti pa javna telovadba. Tudi v to sokolsko prireditev je vtaknil »Slovenec« oziroma njegov vrhniški dopisnik svoj klerikalni nos in napisal v četrtkov škofov list nekaj, kar pa karakterizira v svetli luči klerikalno poštenost. Stvor, ki se pač valja v blatu in mlakužah nečistosti, piše da je na sokolski veselici ležalo vse križem pijano, med drugimi celo nekatere ženske. Tudi otroci naraščaja da so bili pijani. Na tako podlost odgovarjati pač ni vredno, kličemo za pričo o dogodkih na vrhniški sokolski veselici njene udeležence, da sprevidijo, kakšen obrekovalec je škofov list. (…)

Slovenski narod, 24. julija 1909

Za gozdno veselico v Šiški

v nedeljo, dne 25. julija so vsi gospodje vinski tovorniki brez izjeme mišljenja, rade volje podarili nekaj vina, zavedajoč se, kolikega pomena je Ciril in Metodova družba za naš narod. Vsa čast jim. Edino g. Stele, posestnik gostilne »pri Kočarju« v Spod. Šiški je prošnjo odbil in v ta namen ni hotel dati prav ničesar.

Slovenski narod, 22. julija 1909

Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si