Gre za peneče vino, ki je doma v Šampanji. Strokovnjaki pravijo, da po pravem šampanjcu (navadno pridelanem po posebni metodi iz modrega pinota ali/in chardonnayja) ni glavobolov in da ga je mogoče piti ves dan – od sedmih zjutraj do enih ponoči. Je pa dejstvo, da gre za draga vina, ki si jih ne more privoščiti vsak. V Sloveniji, recimo, po lokalih navadno ne strežejo šampanjca na kozarec. Čeprav je steklenico povsem solidnega v trgovinah mogoče dobiti že za manj kot 20 evrov. Raje strežejo italijanski prosecco, ki je cenejši, navadno slajši in je v zadnjih letih krepko povečal svoj tržni delež. Mi danes ne bomo pisali o proseccu. Pred vami je lestvica najbolje prodajanih šampanjcev na svetu – podatke smo si izposodili na spletni strani The Drinks Business. Dodali smo še nekaj cen – osnovnih in najboljših steklenic – ter malo zgodovine in podatkov o lastnikih.
Klet je leta 1743 ustanovil Claude Moët, vinski trgovec iz Epernayja, ki je vino iz Šampanje prodajal po Franciji, tudi na francoski dvor. Leta 1833 so imenu dodali Chandon, ko je partner v podjetju postal Pierre Gabriel Chandon. Leta 1842 so napolnili prvi letniški šampanjec, leta 1860 se je na trgu predstavil njihov še vedno najbolj prodajan šampanjec brut imperial. Leta 1921 so imeli prvo trgatev za njihov najprestižnejši produkt dom perignon, ki je za mnoge najboljši šampanjec na svetu in ga polnijo samo ob najboljših letnikih. Trenutno ima klet 1150 hektarov vinogradov in zgoraj omenjeno produkcijo vina… In lastnika, ki je vreden več od kleti: podjetje LVMH (Louis Vuitton Moët Hennessy), v lasti enega najbogatejših na svetu, Francoza Bernarda Arnaulta. Povejmo, da strokovnjaki vse večjo kakovost osnovne linije šampanjcev Moët & Chandon pripisujejo tudi vodji kleti Benoitu Gouezu. Cene v Sloveniji? Brut imperial je mogoče dobiti za manj kot 40 evrov, imajo ga tudi po supermarketih. Dom perignon pa smo našli v spletni trgovini e-Vino za 144 evrov.
Klet, ki velja za osnovo sodobne produkcije šampanjca, je leta 1772 ustanovil Philippe Clicquot-Muiron v Reimsu. Klet je ostala njegovi vdovi, po francosko veuve – Barbe Nicol Ponsardin, ki je verjetno najpomembnejša ženska v svetovni pregovorno moški vinski tradiciji. Šampanjec z značilnimi rumeno-oranžnimi etiketami je zdaj v lasti podjetja LVMH. Običajna steklenica stane kakšnih 40 evrov, če sledite različnim popustom v E.Leclercu, še nekaj manj. Prestižno steklenico la grande dame, recimo letnik 2006, prodajajo v spletni trgovini za 130 evrov.
Ena najmlajših šampanjskih znamk iz leta 1976 ima vse večji ugled, o njeni kakovosti pa govori tudi dejstvo, da gre za najbolje prodajan šampanjec v Franciji. Šampanjska hiša je sicer v lasti 82 vinogradnikov, ki so se zbrali leta 1972 – ti imajo v lasti okoli 7 odstotkov vinogradov te vinorodne pokrajine in so znamko kupili leta 1986. Pri nas je šampanjec Nicolas Feuillatte težko dobiti, zato cen ni. V bližnji tujini je klasičen ali osnovni brut réserve okoli 30 evrov, palmes d'or brut vintage pa okoli 140 evrov.
Družbo so ustanovili trije bratje Mumm, nemški vinarji, ter G. Heuser in Friedrich Giesler marca 1827. Ker niso nikoli postali francoski državljani, so jim francoske oblasti vso lastnino zaplenile. Mumm je trenutno v lasti francoske multinacionalke Pernod Ricard, ki zaposluje okoli 18.000 ljudi in ob mummu ponuja še na desetine etiket džinov, rumov, likerjev, konjakov in viskijev ter proizvaja vino v ducatu velikih vinskih kleti. V supermarketih je mogoče kupiti osnovno steklenico mumma za okoli 30 evrov, v akcijah pa je lahko še nekaj cenejša.
Pravijo, da je Laurent-Perrierju v zadnjem letu prodaja zrasla za okoli 10 odstotkov, vsaj nekaj rasti pa je treba pripisati tudi kakovosti šampanjca, katerega osnova je chardonnay. Vinsko klet je leta 1812 ustanovil stekleničar in sodar Alphonse Pierlot, ki se je združil s kletarjem Eugenom Laurentom. Po njegovi smrti je klet prevzela vdova Mathilde Eimle Perrier. Laurent-Perrier velja za največjo družinsko šampanjsko klet s približno 500 zaposlenimi. Pri nas ga v trgovinah praktično ni, v tujini pa je osnovna etiketa kakih 35 evrov.
Najstarejšo med danes omenjenimi vinskimi kletmi je leta 1734 ustanovil Jacques Fourneaux v neposredni bližini benediktinskega samostana, z najboljšimi vinogradi v Šampanji. Klet je leta 1932, skupaj z nekaterimi drugimi posestvi, kupila družina nemških vinskih trgovcev Taittinger. Po mnogih prodajah in nakupih je v novih časih spet v lasti družine, ki naj bi po mnenju stroke poskušala z bolj sladkimi vini. Njihova osnovna linija stane kakih 30 evrov, prestižnejši comtes de champagne pa več kot 100 evrov.
Pravijo, da se bo znamka v lasti multinacionalke Vranken-Pommery Monopole v prihodnosti širila na Japonsko in v ZDA, kjer vidijo prostor za svoj najbolj znan šampanjec. Konec koncev imajo v lasti še tri šampanjske kleti, pol ducata vinskih kleti v Provansi in dve na Portugalskem. Kakorkoli, klet je nastala v Reimsu leta 1860, potem ko je Louise Pommery zaprla druge posle staršev in se posvetila izključno vinogradništvu. Leta 1874 je kot prva proizvedla šampanjec brut – brez dodanega sladkorja. Cena osnovnega pommeryja je manj kot 40 evrov.
Strokovnjaki, vinski ocenjevalci, so še posebej navdušeni nad kletarjem ali, če hočete bolj sodobno, enologom Regisom Camusom, ki je pri Heidsieckovih že od leta 1994. V vinih dominira modri pinot, vino pa počiva 27 do 30 mesecev, preden ga ponudijo v trgovinah. Florens-Louis Heidsieck je klet ustanovil leta 1785, priimek Piper pa so osnovnemu imenu dodali takrat, ko so se v družino leta 1839 priženili Piperji. Najcenejši brut piper-heidsieck ima ceno pod 40 evri, a ga pri nas skoraj ni mogoče dobiti.
Lansonov neletniški black label brut je čist in svež šampanjec, ki ga starajo najmanj tri leta in ima velik potencial pri staranju. To pravi stroka o vinu šampanjske kleti, ki je bila ustanovljena leta 1760 in se je v stoletjih specializirala za izvoz šampanjcev v tujino. Najraje na dvore v Anglijo, na Švedsko, v Španijo… Klet iz Reimsa je trenutno v lasti Lanson-BCC Group, ki jo vodi Bruno Paillard. Njihov moto je 100-odstotno šampanjec, kar seveda pomeni, da so v skupini samo šampanjske kleti. Omenjena »črna etiketa« stane kakih 25 evrov.
Šampanjska hiša iz leta 1868 je bila vmes že v rokah orjaške multinacionalke LVMH, od leta 2003 pa se je preselila k manjši, obvladljivejši skupini Champagne Thiénot iz Reimsa, ki ima ob canard-duchenu recimo še šampanjce marie stuart in joseph perrier. Večino šampanjcev naredijo iz rdečih sort vina, kar jim daje bolj polno telo, pravijo pa, da je h kakovosti zlate kapljice pripomogla tudi prenova kleti leta 2011. Canard-duchene brut authentic vas bo stal kakšnih 30 evrov.
