V četrtek sem kupila elektronsko izdajo knjige Stephena Kinga Gunslinger za 4,65 dolarja, ta mesec pa plačala tudi 2,99 evra naročnine za Prime Video, kar pomeni, da bo Amazon julija od mene dobil približno deset dolarjev. Če računamo, da takšne in drugačne storitve Amazona uporablja nekaj milijard ljudi, potem ni presenetljivo, da je Jeff Bezos, ustanovitelj zdaj že 513 milijard vrednega podjetja in njegov 17-odstotni lastnik, v četrtek za nekaj trenutkov postal najbogatejši zemljan. Z 91,4 milijarde dolarjev, na kolikor je zraslo njegovo premoženje po rasti vrednosti Amazonovih delnic, je prehitel ustanovitelja Microsofta Billa Gatesa (90,7 milijarde), nato pa spet izgubil naslov, ko je ob koncu dneva pristal tik pod 90 milijardami.
Vrednost delnic se je zvišala v pričakovanju objave Amazona o povečani prodaji in dobičku, nato pa se je trg spet umiril, tako da se bo Bezos vsaj še za nekaj časa moral sprijazniti z drugim mestom. Glede na to, da ni tako radodaren kot Gates in drugi milijarderski kolegi, ki dobrodelnim organizacijam darujejo milijarde dolarjev, kar 169 pa se jih bo v prihodnosti odpovedalo polovici svojega premoženja, ga bo prej ali slej tudi dokončno prehitel.
Ljudje na Zemlji, industrija v vesolju
To ne pomeni, da Bezos ne zapravlja. Nekaj milijard se je v zadnjih letih otresel tudi sam. Maja lani je za 671 milijonov dolarjev prodal več kot milijon Amazonovih delnic, tri mesece pozneje pa še milijon za 757 milijonov dolarjev. Nato je napovedal, da se bo od milijarde »Amazonovih« dolarjev poslovil vsako leto. Vse za to, da uresniči svoje sanje o osvojitvi vesolja, ki ga obseda že od petega leta. Tako kot njegov tekmec Elon Musk tudi Jeff Bezos s svojim podjetjem Blue Origin intenzivno razvija vesoljske rakete za večkratno uporabo, le da ima sam še bolj idealistične, skoraj znanstvenofantastične cilje.
Oboževalec Zvezdnih stez, po domače treki, ki si je priboril manjšo vlogo tudi v naslednjem filmu iz franšize, to pa razkril z objavo fotografije, na kateri je zamaskiran v vesoljca, v naši orbiti želi videti hotele, zabaviščne parke, kolonije in mala mesta za dva do tri milijone ljudi. Pa tudi težko industrijo, ki bi jo v celoti preselil v vesolje. Tako bi zmanjšal onesnaževanje in možnost, da se Zemlji zgodi kaj slabega, ter jo spremenil v park, namenjen skoraj izključno bivanju ljudi. »V vesolju želimo videti živeti in delati milijone ljudi. To bo zahtevalo veliko časa, a mislim, da je vredno,« pravi Bezos, ki kolonije v vesolju verjetno ne bo dočakal, se bo pa lahko tolažil z izpolnjevanjem kratkoročnejših ciljev. Tako naj bi že prihodnje leto začel komercialne polete v vesolje ter pozneje toliko znižal stroške poletov, da bi si jih lahko privoščil vsak, veliko pa je z Amazonom napredoval tudi na Zemlji.
Amazonove stranke se zabavajo, zaposleni jokajo
Leta 2013 je Bezos kupil časnik Washington Post in ukinil plačevanje vsebin na spletnih straneh številnih lokalnih ameriških časopisov, z Amazon Web Services pa postal največji ponudnik infrastrukture za shranjevanje podatkov v oblaku. Intenzivno se ukvarja tudi z umetno inteligenco, zdaj vidno predvsem skozi Amazonovo virtualno osebno asistentko Alexo, vedno bolj pa je aktiven tudi na področju filmske industrije. Od lani se lahko pohvali s tem, da sta filma Manchester by the Sea in iranski Trgovski potnik, pod katera je Amazon Studios podpisan kot producent, skupno dobila tri oskarje, Amazonova platforma za pretakanje videovsebin Prime Video je postala najresnejši tekmec Netflixa. Bezos trdi, da to ni bil njegov cilj. »Ko dobimo zlati globus, nam to pomaga prodati več čevljev, to pa se zgodi na zelo neposreden način,« pravi in pojasnjuje, da Prime Video vidi kot kolo, na katerem stranke brskajo po spletu in nakupujejo, da upravičijo letno naročnino, ki jo plačujejo, »in vsak del storitve, vključno z nagrajevanim TV-programom, je del tega kolesja, ki skrbi, da se kolo vrti in da blago leti s trgovskih polic«.
Mikromenedžer, ki je obseden s tem, da mora imeti pod nadzorom vsako malenkost, obožuje svoje delo in »pripleše v službo«, bolj pa so, vsaj tako ugotavlja The New York Times, nesrečni njegovi zaposleni. V časopisu so pred dvema letoma namreč zapisali, da je njegova spletna trgovina Amazon »distopični delovni prostor brez duše, kjer ni nobene zabave in kjer ni mogoče slišati nobenega smeha« ter da skoraj vsak joka za svojo mizo. Bezos je na kritike odgovoril s pismom zaposlenim, da podjetja, ki ga opisuje The New York Times, ne prepozna, je pa zato ob neki drugi priložnosti priznal, da je v jok kot otrok spravil babico, ko ji je izračunal, da bo zaradi cigaret imela devet let let krajše življenje.
