Ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič je včeraj z reprezentativnimi sindikati na področju vzgoje in izobraževanja podpisala prenovljeno kolektivno pogodbo z rešitvami, ki so jih napovedovali številni ministri, a jih zaradi odpora v sindikalnih vrstah doslej ni uspelo uveljaviti še nikomur. V spremenjeni in dopolnjeni kolektivni pogodbi (KP) so socialni partnerji naposled določili, kako naj v osnovnih in srednjih šolah opredelijo delovni čas in delovno obveznost učiteljev.
Za več kot 33 ur nadure
Po tej pogodbi polna delovna obveznost učitelja v okviru 40-urnega delovnika obsega tedensko učno obveznost (ta je praviloma 22-urna), pripravo na pouk, popravljanje in ocenjevanje izdelkov, vodenje dokumentacije ter drugo delo, nujno za izvedbo programa. V tednih, ko traja pouk, bodo učitelji, zaposleni za polni delovni čas, svojo delovno obveznost, se pravi poučevanje, pripravo, popravljanje…, izpolnili, če bodo delali 33 ur na teden. Če bodo v tem času morali delati več, recimo ko bodo nadomeščali kolega, bodo za to dodatno plačani. Drugo delo, potrebno za uresničitev programa, lahko traja še od 150 do 180 ur na leto. Te ure bodo namenjene roditeljskim sestankom in drugim oblikam sodelovanja s starši, sodelovanju s socialnimi centri, udeležbi na pedagoških konferencah, strokovnem izpolnjevanju…
V KP je tudi zapisano, da je delovni čas učitelja razporejen neenakomerno in da tedenske učne obveznosti ravnatelji ne bodo smeli razporediti neenakomerno. Delo bodo morali organizirati tako, da bo učitelj v obdobju od 1. septembra do 31. avgusta opravil povprečno učno obveznost; ta ne bo smela presegati sedem ur na dan. Učitelju bo ravnatelj lahko v referenčnem obdobju izjemoma odredil tudi več dela – v tem primeru je ta upravičen do nadur. KP tudi določa, da bodo lahko učitelji še naprej popravljali teste ali delali priprave tudi zunaj šole, a ne več kot 10 ur na teden. Te ure, ki se ne bodo štele kot delo na domu, si bodo razporejali sami, ravnatelja bodo morali o svoji odločitvi le obvestiti.
Enake rešitve za vse
Pogajanja med ministrstvom in sindikati so stekla januarja letos, leto zatem, ko je računsko sodišče v reviziji, ki so jo opravili na ministrstvu in treh osnovnih šolah, razkrilo, da so predpisi, ki urejajo delovno obveznost učiteljev, tako pomanjkljivi, da sploh ni jasno, katera dela morajo učitelji opraviti za plačo in katera za dodatno plačilo. Pokazalo se je tudi, da ravnatelji zelo različno merijo delovni čas zaposlenih in jih zelo različno obremenjujejo, delovnega časa pa sploh ne evidentirajo.
Rešitve, do katerih so se dokopali na pol leta trajajočih pogajanjih, na katerih so sodelovali Sviz, Visokošolski sindikat Slovenije, Semoličevi svobodni sindikati in Sajovičev NSDLU, po mnenju predsednika združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregorja Pečana pomenijo »gromozanski korak naprej«. Končno je namreč določeno, pravi, kako naj na šolah merijo delovni čas in obveznosti učiteljev, da bo to enako za vso državo. Pečan opozarja tudi na določilo v sporazumu, po katerem bodo na izbranih šolah v šolskem letu 2017/2018 preverili, kako rešitve delujejo. Do maja prihodnje leto bodo podpisniki lahko predlagali tudi popravke določil.
