Velika planina letošnje dokaj vroče poletje privlači vse več obiskovalcev. Od začetka poletne sezone imajo v primerjavi z lani kar 50-odstotno rast števila prepeljanih potnikov, julijski rekordi so še osupljivejši. Od začetka leta pa so v primerjavi z lanskim skupno prepeljali za 22 odstotkov več potnikov kot v enakem obdobju lani.
»Veseli smo, da se gosti odločajo za vožnjo z nihalko, saj je to varen in ekološki obisk Velike planine,« pravi direktor družbe Leon Keder, ki je ponosen tudi, da je Velika planina čedalje bolj prepoznana turistična točka. To po njegovem dokazuje tudi drugo mesto na izboru In Your Pocket v kategoriji the best summer trip ter mesto v samem vrhu turističnih ciljev najbolj skriti zakladi Evrope.
Za takšno prepoznavnost Velike planine ne zadostujejo le naravne danosti, so prepričani v družbi, kjer poleti vsako soboto organizirajo vodene oglede. Vodi jih lokalni turistični vodnik, ki poskrbi, da obiskovalcem ne uide nobena znamenitost, goste pa popelje tudi do najbolj skritih kotičkov planine. V spremstvu krav in pozvanjanja zvoncev jim po ogledu znamenitega pastirskega naselja s cerkvico Marije Snežne med drugim razkaže jamo Veternico, ustavijo pa se tudi v Preskarjevem muzeju. V njem je še vedno vse tako kot pred desetletji, ko so pastirji živeli v bajti pod isto streho s kravami in v prostem času za svoje izvoljenke izdelovali značilne trde sire trniče.
Obiskovalci se vračajo
»Že ko sem Veliko planino prvič obiskal, sem se zaljubil vanjo in se zdaj tja že leta vračam, četudi le za en dan ali dva,« ne skriva navdušenja Branimir Vuletić iz Zagreba, ki je moral tokrat svoje navdušenje deliti s hčerjo Marijo in sinovoma Mislejem in Matejem. »Tisto fascinantno pastirsko naselje s kravami, jezerci in cerkvico na vrhu ti ostane za zmeraj v duši,« je še dejal in dodal, da gredo otroci že jutri na morje na Lošinj. Sam morja v poletni vročini in gneči ne mara. Otroci se v tem z njim ne strinjajo, a pravijo, da so jim všeč tudi planine in je Velika planina resnično ena lepših. Navdušila jih je tudi prijaznost in domačnost Domžalskega doma, kjer so prespali.
Po sprehodu po Veliki planini se vedno prileže postanek v gostišču Zeleni rob, kjer so znani zlasti po sladkih skutnih štrukljih. Kislo mleko in žgance je mogoče okušati na več planšarijah. Razgled s terase na Ljubljansko kotlino ter sosednje vršace pa se tudi vtisne med lepše spomine na planino, na kateri so čedalje pogostejši tudi obiskovalci s kolesi. Z nihalko je namreč mogoče prepeljati tudi kolesa, povedo v družbi in dodajo, da je po planini urejenih kar nekaj kilometrov kolesarskih poti. »Idila pastirskih koč, svež gorski zrak, neokrnjena narava in prijazni ljudje so razlog, da se boste na planino vedno radi vračali,« dodajo v družbi, kjer vabijo tudi v kamp Alpe ob njenem vznožju.
Lesene alpske hišice
V kampu Alpe sredi gozda je gostom na voljo pet lesenih alpskih hišic, dvanajst mest za avtodome, koliko šotorov gre v kamp, pa še niso izračunali, pove Karmen Orehek, ki na blagajni in recepciji hkrati skrbi za obiskovalce, ki se vzpenjajo na Veliko planino, in goste, ki ostanejo v kampu. »V juliju smo gostili v kampu že skoraj 400 gostov, v juniju pa 250,« našteva Orehkova in doda, da so v kampu predvsem tujci, ki zvečine prespijo samo eno noč. Prevladujejo Francozi, Nemci in Nizozemci. Tudi Velika planina je izjemno obiskana, pravi in doda, da ob vznožju planine zelo pogrešajo gostilno, ki je spomladi pogorela. Zato so v bogati senci divjega kostanja uredili večji poletni vrt, kjer ob koncu tedna ponujajo tudi dobrote z žara. Se pa že veselijo, da bodo kmalu začeli graditi novo gostilno Pod žičnico, kjer bodo tudi pisarne in trgovina. Ob Kamniški Bistrici pa so za obiskovalce kampa, ki jim je v kampu na voljo tudi plezalna stena, uredili še plažo.
