Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) se je v zadnjih dveh letih prvič v zgodovini zgodilo, da je število smrti zaradi virusnih hepatitisov preseglo število smrti zaradi HIV/aidsa. Podatek je grozljiv predvsem zato, ker bi lahko 95 odstotkov okužb z virusom hepatitisa B preprečili z učinkovitim cepljenjem, 95 odstotkov okuženih z virusom hepatitisa C pa uspešno pozdravili z učinkovitimi zdravili, ki so na voljo.
Hepatitis B lahko namreč že od leta 1982 uspešno preprečujemo s cepljenjem, hepatitis C pa je prva kronična virusna bolezen v zgodovini medicine, ki je z razvojem novih zdravil postala ozdravljiva, ob svetovnem dnevu hepatitisa poudarja prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, naša vodilna strokovnjakinja na tem področju. V Sloveniji je obvladovanje virusnih hepatitisov na dokaj visoki ravni, ocenjuje, saj nas je evropska analitična hiša Health Consumer Power House lani po tem kazalcu uvrstila na drugo mesto med državami EU, za Francijo.
Statistična projekcija je pokazala, da bi s stopnjevanjem števila novoodkritih okuženih in njihovega zdravljenja lahko do leta 2030 za 90 odstotkov zmanjšali število okuženih in skoraj izničili število bolnikov z ogrožajočimi zapleti bolezni. S tem bi tudi dosegli cilj SZO, da do leta 2030 izkoreninimo virusni hepatitis kot javno zdravstveno grožnjo v svetu, pojasnjuje infektologinja.
Hepatitis C
Po zadnjih ocenah SZO je na svetu 71 milijonov ljudi okuženih z virusom hepatitisa C, vsako leto mu zaradi odpovedi delovanja jeter in raka na jetrih podleže skoraj 400.000 bolnikov. Le petina okuženih (14 milijonov) se namreč zaveda svoje okužbe, le 7,6 odstotka pa jih je bilo do zdaj zdravljenih (5,4 milijona). Še vedno se vsako leto v Evropi na novo okuži več kot 30.000 ljudi, večinoma mladih. Velika večina se okužbe vrsto let ne zaveda, ker poteka brez bolezenskih znakov. Okužba se prenaša s krvjo, spolnimi stiki in z matere na otroka. Žal preventivnega cepiva ni na voljo. Neokuženi pa okužbo lahko preprečijo z izogibanjem tveganemu vedenju.
V Sloveniji ocenjujejo, da je z virusom hepatitisa C okuženega okoli 0,3 odstotka prebivalstva. To pomeni, da ima v Sloveniji okužbo z virusom hepatitisa C vsaj 6300 ljudi, poznamo pa jo pri približno 3500 osebah. 2130 bolnikov so zdravili in okužbo pozdravili pri 1917 bolnikih. Od leta 2015 so na voljo najnovejša zdravila, s katerimi so uspeli pozdravili vse bolnike razen enega. Ta zdravila so tudi varna in bolniku prijazna, saj so v obliki tablet in ne več injekcij. Največja težava je, da veliko okuženih ne poznajo, zato jih tudi ne morejo zdraviti. Skrb vzbujajoče je, da v zadnjem letu zaznavajo porast akutnega hepatitisa C v skupinah s tveganim spolnim vedenjem.
Hepatitis B
Z virusom hepatitisa B je po ocenah okuženih 257 milijonov ljudi, vsako leto mu podleže zaradi končne ciroze ali raka na jetrih 890.000 bolnikov. Zaradi dolgotrajno prikritega poteka bolezni le 9 odstotkov okuženih ve za svojo diagnozo, le 8 odstotkov teh pa je zdravljenih (1,7 milijona). Kljub temu da je že od leta 1982 na voljo varno in učinkovito cepivo proti hepatitisu B, ki je vključeno v nacionalne programe cepljenja otrok v 184 državah, je v svetu popolno cepljenje leta 2015 prejelo le 84 odstotkov otrok. Necepljeni se v razvitem svetu okužijo predvsem s tveganimi spolnimi odnosi ali menjavo pribora pri injiciranju ali njuhanju drog.
Prva nacionalna raziskava značilnosti okuženih z virusom hepatitisa B v Sloveniji je pokazala, da jih več kot polovica ne ve, kako so se okužili. V Sloveniji je cepljenje proti HBV za predšolske otroke obvezno od leta 1997. Zadnji okužen otrok se je rodil leta 1996, leta 2016 pa nismo imeli nobenega kronično okuženega otroka, rojenega v Sloveniji – v obravnavi so le trije otroci, ki so bili rojeni v tujini. Žal se lahko to odlično stanje poruši, saj se delež cepljenih otrok iz leta v leto znižuje in zanaša le še 87,8 odstotka, opozarja Matičičeva.
Hepatitis A
Za virus hepatitisa A, ki se prenaša po fekalno-oralni poti, je bilo vrsto let znano, da ga k nam prinašajo potniki iz jugovzhodne Azije, Indije, Afrike in Srednje Amerike. V zadnjih letih tudi v razvitih evropskih državah beležimo izbruhe hepatitisa A, najverjetneje so povezani z določenimi prehranskimi izdelki. V evropskih velemestih zaznavajo tudi epidemične izbruhe hepatitisa A med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, letos na primer na Portugalskem in v Italiji. V zadnjem letu se tudi v Sloveniji povečuje število bolnikov s hepatitisom A, ki niso potovali v tropska endemična področja.
Ključni pri preprečevanju okužbe s HAV so ustrezni higieni ukrepi ter cepljenje. Tega zdaj ne priporočajo le potnikom v tropska območja, kjer je ta virus navzoč, ampak tudi v določene evropske države. Poleg preventivnega cepljenja svetujejo tudi poekspozicijsko cepljenje, torej naknadno cepljenje vseh kontaktov okuženih oseb.
Hepatitis E
Tudi hepatitis E ni več le »trivialna« okužba endemičnih območij jugovzhodne Azije, Indije, Afrike in Srednje Amerike, temveč so odkrili primere avtohtonega evropskega hepatitisa E. Povzročajo ga tipi virusa, ki jih v Evropi prenašajo divjačina, svinje in nekatere druge živali. Človek se okuži z uživanjem toplotno slabo obdelanega mesa, predvsem suhomesnih izdelkov. Znani so izbruhi v Franciji, na Nizozemskem in še ponekod. Avtohtoni hepatitis E so zaznali tudi v Sloveniji, na srečo brez hujših posledic.