Demofest je gotovo eden najbolj unikatnih glasbenih festivalov na območju nekdanje Jugoslavije. Uvrščen je na Unescov seznam projektov posebnega pomena, lani pa je dobil celo naziv najboljšega zunajbritanskega festivala na UK Festival Awards. Rdeča nit festivala je tekmovanje še neuveljavljenih bendov s celotnega nekdanjega skupnega jugoslovanskega teritorija. Letos je žirija izbirala med 471 bendi, manjkali so le predstavniki Kosova in Črne gore, in jih na koncu izbrala 30, ki so imeli čast nastopiti na dveh odrih skupaj z glasbenimi eminencami, kot so Funkerman, Marky Ramone, Letarg, Degeneza, Freemasons, Ky-Many Marley, Seine, Edo Majka, Lačni Franz, Dubioza Koletktiv in Rudimental.
Na koncu so za zmagovalce določili trio Slonz iz Šabca, ki so za nagrado dobili 5000 evrov vredno snemanje in produkcijo novega albuma. Drugi so bili Tyger Lamb iz Zagreba, nagrajeni z dva tisočaka vredno opremo, tretji pa Wolfram iz Novega Sada. Pevec in kitarist Slonzov je dobil še nagrado za najboljšega kitarista – kitaro Jack Daniels, najboljšega basista pa imajo Zagrebčani Pale Orgins. Slovenijo, ki se sicer lahko pohvali z enim prvim mestom in nekaj stopničkami v preteklih letih, so zastopali Logatčani Fed Horses, Kamničani Kalaia in Good Vibrations iz Ljubljane.
Techno party s slušalkami
Čeprav je v Banjaluki pestra ponudba lokalov, restavracij, klubov in diskotek, je bilo videti, da mesto živi za ta festival. Glasba je čez grajsko obzidje odmevala v središče mesta tudi do treh ponoči, glavna mestna pivovarna pa je v čast festivalu zvarila popolnoma novo pšenično pivo. Nekaj pripomb je imel prva dva večera samo ulični prodajalec dobrin, kot so ledeno pivo, sokovi in pokovka, saj je vehementno razlagal, da je obiskovalcev bistveno manj kot lani, a si je tretji dan že zadovoljen mel roke, saj je tretji večer padel rekord po številu obiskovalcev, njemu pa rekord po številu prodanih pločevink piva. Po en evro. Nasploh so bili vsi turisti, med katerimi je bilo opaziti tudi nekaj Slovencev ter glasbenih navdušencev iz še severnejših koncev, zadovoljni tako s festivalom kot s cenami, prijaznimi do denarnic. Dnevna vstopnica štiri evre, veliko točeno po 1,25 evra, viski in vodka po dva evra ter kokakola po en evro. Čeprav so organizatorji kot glavne zvezde tridnevnega koncertnega rajanja napovedali angleške Rudimental, so se poslušalci najbolj razveselili lokalnih herojev Dobioze Kolektiva, ki, mimogrede, v kratkem prihajajo tudi na ljubljanski Kurzschluss.
Ampak najbolj všečen nastop med vsemi je imel gotovo zadnji živeči Ramones, bobnar Marky Ramone s svojim bendom. Že na tiskovni konferenci, na katero je prišel v kratkih hlačah in s torbo na rami ter bil videti, kakor da bi na poti proti okroglim sedemdesetim letom ravno pripotoval iz kakšnega severnokorejskega laboratorija za pomlajevanje, je napovedal, da bodo zažigali. In tudi so. V slabi uri in pol so odigrali 36 komadov, izključno zimzelenih Ramonesovih hitov, in to brez odvečnega blebetanja na odru med komadi. Marky je namreč razložil, da so tista vmesna mašila v stilu, kaj je umetnik hotel povedati s svojim komadom in pozdravi poslušalcem, popoln drek. No pa tudi to je povedal, da se je odpovedal užitkom, kot so alkohol in podobne zadeve, ker se mu ne ljubi več vstajati z mačkom. Verjetno si ni ogledal nastopov svojih glasbenih kolegov naslednje dni, saj so predvsem sin Boba MarleyjaMany Marley, Rudimental, Lačni Franz in Dubioza Kolektiv med posameznimi komadi veliko govorili. In še verjetno najbolj nenavadna stvar festivala. Poleg tega, da v Banjaluki, ki pregovorno velja za raj za ljubitelje svinjine v BiH, lahko pomalicaš v kar štirih veganskih restavracijah s ponudbo a la carte, je bil to nedvomno ples s slušalkami. Promocijski techno party, na katerem ti na ušesa poveznejo slušalke z led diodami, ki se lesketajo v noči in v gručici plešeš na glasbo ob svojem priljubljenem DJ, brez hrupnega onesnaževanja. Vsekakor presunljivi odkritji.
