Generalni pravobranilec sodišča EU Yves Bot je s svojim mnenjem o skladnosti evropske premestitvene sheme prosilcev za azil iz Italije in Grčije danes razveselil evropsko komisijo. Bot je namreč v sodnem postopku, ki sta ga zaradi sprejetja premestitvene sheme proti odločitvi sveta EU sprožili Slovaška in Madžarska, ugotovil, da je načrt preselitve skladen z evropsko zakonodajo. Tako v Bratislavi kot v Budimpešti zavračajo sprejemanje prosilcev za azil s preselitvami iz Italije in Grčije. Sodni postopek z mnenjem pravobranilca Bota še ni končan – predvidoma bo sodba izrečena septembra – vendar sodišče EU načeloma sledi pravni analizi pravobranilca. Bot sodišču predlaga, naj zavrne tožbi obeh držav. »Odločitev, ki se ji oporeka, je avtomatično pripomogla k lajšanju znatnega pritiska azilnih sistemov Italije in Grčije,« je med drugim ocenil Bot.
Kljubovalen odziv Varšave in Budimpešte
V komisiji so odločitev sodišča z zadovoljstvom sprejeli, nasprotni pa so bili odzivi iz Slovaške in Madžarske. Slovaški premier Robert Fico je vztrajal, da bo država še naprej zavračala obvezne premestitvene kvote, in opozoril, da je mnenje pravobranilca neobvezujoče za sodišče. Mnenje pravobranilca so kot politično in brez pravne podlage zavrnili tudi v Budimpešti in dejali, da bodo počakali na odločitev sodišča. Slaba dva meseca pred iztekom dveletnega programa premestitvenih kvot je politika evropske komisije v migracijski krizi tako dobila pomembno podporo evropskega pravobranilca. Toda številke že opravljenih preselitev še vedno kažejo na globoko vrzel v solidarnosti držav članic z Grčijo in Italijo, čeprav se je evropska komisija danes pohvalila, da je bil mesec junij s 3000 opravljenimi premestitvami rekorden mesec.
Evropski komisar za migracije, državljanstva in notranje zadeve Dimitris Avramopulos je ponovno optimistično dejal, da bi lahko do izteka premestitvene sheme izpolnili zastavljene cilje. Vendar bi za to morale svoje obveznosti izpolniti vse države. S premestitveno shemo je bilo doslej iz Italije in Grčije v 22 drugih evropskih držav premeščenih 24.676 prosilcev za azil – slaba tretjina iz Italije (7873 oseb), dobri dve tretjini pa iz Grčije (16.803 oseb). Toda načrti evropske komisije so bili poleti 2015 precej bolj smeli. Takrat se je načrtovalo premestitev 160.000 beguncev. Kako naj bi bil ta cilj dosežen, ostaja odprto. V dveh mesecih bi namreč morale države članice sprejeti še dobrih 135.000 prosilcev za azil, a je trenutno za premestitev pripravljenih zgolj 5000 prosilcev za azil v Italiji in Grčiji.
Druga faza postopka proti Madžarski, Poljski in Češki
Doslej iz Italije in Grčije niso sprejeli še niti enega prosilca za azil na Madžarskem, Poljskem in v Avstriji. Komisija je proti Budimpešti in Varšavi zato uvedla postopek zaradi kršenja notranjega pravnega reda, prav tako pa tudi proti Češki, ker ta že dlje časa ni aktivno sodelovala pri premestitvah. Danes so proti njim sprožili drugo fazo v postopku kršenja notranjega pravnega reda EU, v katerem od kršiteljic tudi uradno zahtevajo, da svoja dejanja uskladijo s pravnim redom EU.
Sprožili so ga zato, ker jih odgovori prestolnic, zakaj ne sprejemajo prosilcev za azil, niso prepričali. Na Madžarskem, Poljskem in Češkem imajo zdaj vnovič mesec dni časa za odgovor Bruslju. Če komisije tudi tokrat njihova pojasnila ne bodo prepričala, bodo primer smeli predati sodišču EU. Avstrija se je uvedbi takšnega postopka za zdaj izognila, pa čeprav še ni sprejela niti enega samega prosilca za azil v skladu s premestitveno shemo. Tik pred junijsko odločitvijo komisije je namreč najavila sprejem 50 prosilcev za azil, a do danes ni sprejela še nobenega.
Avramopulos je nakazal, da bodo kljub izteku premestitvene sheme pravne obveznosti za države veljale še naprej. Slovenija je doslej sprejela 207 od 567 njej dodeljenih prosilcev za azil iz Italije in Grčije.
