Sukumar Ray: Brezvezne rime
Bengalski pesnik in pisatelj Sukumar Ray (1887–1923) spada med najbolj uveljavljene indijske ustvarjalce za otroke in mladino. V zbirko Brezvezne rime je skril tako človeka s kačami kot krilatega leva, ukradene mustače in druge zabavne prismuke, s katerimi se želi prek igre besed, rime in ritma približati otroškim bralcem. Atributi njegovega ustvarjanja so humor, satira in brezmejna domišljija, zapiše v spremni besedi Jana Bauer. Vsebino je prek angleščine v slovenščino prepesnil Milan Dekleva.
Joël Dicker: Knjiga o Baltimorskih
Švicarski pisatelj Joël Dicker je zaslovel s knjigo Resnica o aferi Harry Quebert, zdaj pa se predstavlja z družinsko sago Knjiga o Baltimorskih. Skozi pripoved uspešnega pisatelja Marcusa Goldmana, ki je ravno v iskanju navdiha za pisanje, spoznavamo vzpone in padce različnih vej njegove lastne rodbine. V njegovih spominih se namreč počasi odstrejo zgodbe o lažeh in zavisti ter navsezadnje o skrivnostih, ki zaznamujejo preteklost prav vseh družinskih članov. Za prevod je poskrbel Iztok Ilc.
Branko Gradišnik: Evolucija za rejce ljubiteljev malih živali
Branko Gradišnik se je po delih, kot sta Strogo zaupno o Sloveniji in En kuža v Lizboni, da o ljudeh ne govorimo, nazadnje lotil še Evolucije za rejce ljubiteljev malih živali. V žanrsko hibridni knjigi spominov in kratkih zgodb je zbral besedila, ki so nastajala skozi štiri desetletja, v njih pa razmišlja o osebnem razvoju in razvoju svojega pisanja v družbi živali, vse od bolh do psov. Njegove pripovedi ostajajo humorne, četudi se v njih loteva vprašanj o koncu življenja in lastnem pokopu.
M. A. K. Halliday in Colin Yallop: Leksikologija – kratek uvod
V sklopu knjižne zbirke Kratka je izšla študija Leksikologija – kratek uvod jezikoslovcev M. A. K. Halliday in Colin Yallop. Monografija v prevodu Mojce Šorli ponuja zgodovinske, metodološke, aktualne premisleke o leksikologiji; osredini pa se tudi na etimologijo, razvoj slovarja, predvsem pa na razumevanje »zapletenega pojma« beseda. Pisca skozi koncept jezika kot družbenega fenomena s pomočjo teoretske lingvistične misli prečesavata razmerja med besedo in njenim ideološkim pomenom.
Curtis Sittenfeld: Za oženit
Roman Za oženit, ki spada med »lahkotnejša« literarna dela, je napisala ameriška piska in kolumnistka Curtis Sittenfeld. Knjiga je »predelava« romana Prevzetnost in pristranost angleške pisateljice Jane Austen; »predelava« je potekala v okviru istoimenskega projekta Austen. Avtorica je roman iz 19. stoletja aktualizirala in posodobila, saj je tematsko ogrodje in like dopolnila z indici popularnih družbenih fenomenov, zaradi česar so roman označili kot Prevzetnost in pristranost za 21. stoletje.
