Na Sodišče EU sta se obrnili slovensko vrhovno sodišče in vrhovno upravno sodišče na Dunaju, ki ju je zanimalo, ali se v primeru sirskega državljana in dveh afganistanskih družin vstop teh oseb šteje za zakonit v smislu uredbe Dublin III. Omenjeni sirski državljan in dve afganistanski družini so v letu 2016 brez ustreznih dokumentov prečkali mejo med Hrvaško in Srbijo, nakar so hrvaški organi organizirali prevoz teh oseb do slovenske meje, da bi jim pomagali priti do drugih držav članic EU, kjer bi lahko vložili prošnjo za mednarodno zaščito.
Sirski državljan je nato vložil prošnjo v Sloveniji, afganistanski družini pa v Avstriji, a sta tako Slovenija kot Avstrija menili, da je za obravnavo prošenj za mednarodno zaščito teh oseb odgovorna Hrvaška, saj so prosilci nezakonito vstopili na Hrvaško. V obrazložitvi razsodbe je sodišče zapisalo, da država, ki iz humanitarnih razlogov dovoli vstop državljana države, ki ni članica EU in ki je brez vizuma, na svoje ozemlje, v skladu z dublinsko uredbo ne more biti oproščena odgovornosti za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo vloži ta oseba.
Generalni pravobranilec Sodišča EU Yves Bot pa je danes podal mnenje, da bi sodišče moralo zavrniti tožbi, ki sta ju nanju naslovili Madžarska in Slovaška, s katerima sta zahtevali odpravo kvot za porazdelitev beguncev v EU. Mnenje pravobranilca za sodišče sicer ni zavezujoče, mu pa slednje v razsodbi pogosto sledi.
Za obravnavo prošnje za azil je odgovorna članica, kjer je oseba prvič vstopila v EU
Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je pozdravil sodbo, ki potrjuje veljavnost dublinske uredbe tudi v izjemnih okoliščinah. Temeljno načelo te uredbe je, da je za obravnavo prošnje za azil pristojna članica, kjer je oseba prvič vstopila v EU.
Razsodba po komisarjevem prepričanju zagotavlja zelo jasna pojasnila dublinske uredbe, ki sicer ni bila predvidena za izjemne okoliščine v minulih letih, zato je komisija tudi predlagala azilno reformo, ki naj bi onemogočila sporno prelaganje odgovornosti.
Avstrijski odvetnik, ki se ukvarja s vprašanji azila, Clemens Lahner je za britanski BBC dejal, da bo odločitev evropskega sodišča vplivala na več sto prosilcev za azil v Avstriji. »Za tiste, ki so že na Hrvaškem - okoli 700 - je zgodba končana. Avstrija jih ne bo vzela nazaj,« je povedal.
»Tiste, čigar prošnje za azil so zamrznili, pa se načeloma lahko vrne nazaj, vendar je sodišče spomnilo države, da lahko v teh primerih izkažejo solidarnost in prizanesljivost,« je pojasnil.
