Potem ko je vlada prejšnji teden sprejela izhodišča za proračuna za prihodnji dve leti, je bil na področju sociale izpostavljen le en ukrep. Prvič po uvedbi varčevalnega zakona za uravnoteženje javnih financ iz leta 2012 bodo prihodnje leto otroški dodatek dobile tudi družine iz sedmega in osmega dohodkovnega razreda. Ministrica Anja Kopač Mrak, ki je pristojna za socialo, je na včerajšnji tiskovni konferenci pojasnila, da gre za ukrep, ki zadeva srednji razred in ki ga je »treba narediti«.
V teh družinah je 45.000 otrok, zanje pa bo vlada zagotovila 16 milijonov evrov. Denar bo razdeljen tako, da bo družina na mesec dobila od 20 do 28 evrov za prvega otroka, od 28 do 36 za drugega otroka ter od 35 do 50 evrov za tretjega in nadaljnje otroke. Poleg dohodka staršev na višino otroškega dodatka vpliva tudi to, ali otrok obiskuje osnovno ali srednjo šolo.
Tudi za tiste z dvakratnikom povprečne plače
V sedmem dohodkovnem razredu so tiste družine, ki imajo med 64 odstotki in 82 odstotki povprečne plače na družinskega člana, v osmem pa tisti, ki imajo več kot toliko ter manj kot povprečno plačo na družinskega člana. Trenutno povprečna mesečna neto plača znaša približno 1050 evrov. Štiričlanska družina je torej v sedmem dohodkovnem razredu, če starši skupaj zaslužijo več kot 2640 evrov na mesec. V osmem je, če starši zaslužijo od 3400 do 4000 evrov na mesec. Otroški dodatek za družine v najvišjem, devetem dohodkovnem razredu je predviden v resoluciji o družinski politiki, ki jo je ministrstvo včeraj poslalo v javno razpravo. To so tiste družine, ki imajo več kot povprečno plačo na družinskega člana.
Veliko več bo treba dati najrevnejšim
Po proračunskih izhodiščih, ki jih je vlada prejšnji teden sprejela soglasno, je poleg finančnega ministrstva ministrstvo za delo edino, ki naj bi prihodnje leto prejelo manj sredstev, kot je bilo predvideno. V letu 2018 naj bi torej imelo nekaj več kot milijardo in 435 milijonov evrov oziroma 21 milijonov evrov manj, kot mu je vlada obljubila pred časom. V lanskem letu je ministrstvo sicer porabilo 13,5 milijona evrov manj, kot je predvideno za prihodnje leto.
Znotraj teh sredstev pa ministrstvo najverjetneje ne bo iskalo samo novih 16 milijonov evrov za otroške dodatke relativno dobro situiranih družin. Pričakovati je namreč mogoče tudi zvišanje denarne socialne pomoči (DSP). Ta socialni transfer, ki je namenjen najrevnejšim, je namreč odvisen od izračuna minimalnih življenjskih stroškov. Če so ti stroški za več kot 20 odstotkov višji od zneska denarne socialne pomoči, se mora denarna socialna pomoč po zakonu zvišati.
Zadnji izračun minimalnih življenjskih stroškov je bil opravljen leta 2009 in takrat so na inštitutu za ekonomske raziskave (IER) ugotovili, da samska oseba za življenje v Sloveniji potrebuje 385 evrov na mesec. Kljub temu se je denarna socialna pomoč zaradi več razlogov leta 2012 dvignila z 230 na samo 260 evrov. V zadnjih letih je vlada začela znesek postopoma dvigovati in z začetkom avgusta bo znašal 297 evrov.
Tisti, ki delajo, morajo živeti bolje od tistih, ki ne
Zakon predvideva, da se minimalni življenjski stroški izračunajo vsakih pet let. Vendar med letoma 2012 in 2017 izračun domnevno ni bil možen, ker so bili šele konec lanskega leta znani rezultati ankete o porabi gospodinjstev. Na podlagi tega je Nada Stropnik z IER izračunala življenjske stroške in konec aprila je ministrstvu poslala že drugo, popravljeno verzijo.
Včeraj je ministrica navedla ovire pri zviševanju denarne socialne pomoči. Po njenem je treba upoštevati »krhkost« in »zapletenost« razmerij med socialnimi transferji ter razmerje med socialnimi transferji in plačami. »Razmerje med minimalno plačo in minimalnimi življenjskimi stroški je treba vzdrževati tako, da ne bodo ljudje, ki ne delajo, dobili bistveno več kot tisti z minimalno plačo,« je povedala in dodala, da »morajo seveda tudi tisti, ki ne delajo, preživeti, in družba mora pokazati skrb do njih«.
Če bi se denarna socialna pomoč zvišala na 385 evrov, kot bi se morala leta 2012, bi se po nekaterih izračunih letni strošek zvišal za od 60 do 90 milijonov evrov na leto. V letu 2016 je ta strošek znašal 182 milijonov evrov. Ministrstvo je ob sprejemu proračuna za letošnje leto predvidelo, da bo prejemnikov DSP letos 52.346, vendar jih je bilo v vsakem od prvih štirih mesecev 2017 več kot toliko. Za leto 2018 so predvideli malo manj kot 51.000 prejemnikov DSP.
