Robotske kosilnice je mogoče kupiti že v vsakem bolje založenem vrtnem centru. Toda na vrtove in še bolj na polja prihajajo tudi avtonomni kmetijski roboti, ki ne le da bodo pokosili travo (v resnici je ne bodo), temveč bodo tudi skrbeli za posevek. Na britanski univerzi Harper Adams že nekaj let vodijo projekt Hektar brez rok. Del univerzitetnega polja obdelujejo izključno z avtonomnimi kmetijskimi stroji, pa naj bo to traktor, kombajn brez voznika, mali robotek, ki preverja koruzo, ali pa brezpilotniki, ki nadzorujejo rast rastlin. Lani so bili izjemno ponosni na to, da je bilo 98 odstotkov polja zasejanega z ječmenom. Traktor brez voznika, ki je sejal seme, so nadzorovali z navigacijskim sistemom, tako da je svoje delo opravil kar se da precizno. Res pa je, da je sejal šest ur.
Avtonomni agroroboti so sicer po svetu še v razvojni fazi. Do zdaj so jih preizkušali z namenom izvajanja različnih operacij, od obiranja sadja do striženja ovac, pa tudi za analizo prsti polja in zaznavanje plevela. Na britanski univerzi so konec junija priredili svetovno tekmovanje avtonomnih kmetijskih robotov. Tri dni je štirinajst ekip iz različnih držav tekmovalo s svojimi roboti. Med vsemi roboti se je odlično izkazal slovenski robot projekta TAFR Robotics, ki je zasedel drugo mesto v kategorijah mapiranja, osnovne navigacije in prostega stila. Robota so sestavili študenti, ki so se projekta lotili v želji po iskanju pomoči pri kmečkih opravilih. »Kar nekaj članov ekipe nas živi na kmetijah ali ob vinogradih, poleg tega smo ob šolanju že prej veliko delali pri elektronskih, robotskih in mehanskih projektih. S projektom TAFR smo dobili priložnost združiti študentsko ekipo z enormnimi kompetencami ter hkrati nasloviti problem avtomatizacije dela na poljih in v vinogradih,« je razložil član ekipe TAFR Janez Cimerman.
Agroroboti šele v fazi razvoja
Seveda se sliši utopično, da bodo polja namesto ljudi obdelovali roboti, toda roboti bi na polju lahko nadomestili človeka ravno pri ponavljajočih se delih, kot so škropljenje, gnojenje, košenje, odstranjevanje plevela in pobiranje pridelka. »Pri našem robotu smo se posvetili predvsem problemom, ki so jih opredelili na tekmovanju: sledenju med vrstami koruze, zaznavanju plevela ter škropljenju. Zaenkrat robot konceptualno deluje šele v nadzorovanem okolju – koncept, ki pa je zelo lahko prenosljiv v realno okolje,« je delovanje njihovega robota opisal Cimerman.
V kmetijstvu je v uporabi kar nekaj različnih tipov robotizirane obdelave kmetijskih površin ali pa pomoči v živinoreji. Po navedbah naših agrorobotskih strokovnjakov je zelo razširjena uporaba hibridnih robotov oziroma senzorske platforme, ki se priključi na traktor in omogoča večje pridelke z manjšo porabo škropiv ali gnojil. Avtonomne platforme se uporabljajo predvsem v živinoreji denimo pri hranjenju ali molži. »Preseneča me, da na trgu še ni masovno uporabljene avtonomne robotske platforme, ki bi hodila po poljih in opravljala različna dela,« je dejal Cimerman. To je očitno šele prihodnost kmetijstva. Pred tem bodo morali raziskovalci, med njimi tudi navdušeni slovenski študenti, opraviti še mnogo eksperimentov ali kot je opisal član TAFR: »Največji izziv te panoge torej ni razviti nove tehnologije, ampak poceniti in izboljšati obstoječe, da bo končni produkt primeren za množično produkcijo in ugoden za končnega uporabnika. Velika izziva sta tudi zagotavljanje varnosti in večanje ali sprva vsaj ohranjanje kakovosti storitve.« Šele potem bo na poljih v uporabi tudi več robotov.
