Računsko sodišče pod vodstvom Tomaža Vesela se je temeljito lotilo revizije poslovanja vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ga vodi minister brez listnice Gorazd Žmavc. Varuhi javnih financ so pod drobnogled vzeli dodeljevanje sredstev urada v letu 2015 in ugotovili številne nepravilnosti. Od urada so že zahtevali odzivno poročilo, v njem pa mora Žmavčev urad dokazati, da je sprejel navodila za finančno poslovanje, vzpostavil register tveganj in izvedel nadzor nad terenu pri prejemnikih sredstev, saj ti niso predložili dokazil o porabljenih sredstvih v letu 2015. In kaj vse so še ugotovili revizorji?
Z neposrednimi pogodbami do denarja
Dodeljevanje sredstev organizacijam Slovencev v zamejstvu v letu 2015 ni bilo učinkovito, menijo na računskem sodišču. Urad namreč ni vzpostavil učinkovitega načrtovanja dodeljevanja sredstev, prav tako nad podeljevanjem sredstev ni bil vzpostavljen učinkovit nadzor. Na kratko: revizorji uradu očitajo, da ni pripravil aktivne politike za leto 2015 za sodelovanje s slovenskimi manjšinami v zamejstvu, ni sodeloval z zunanjim ministrstvom, ni pripravljal analiz financiranja in ni sodeloval s proračunskimi uporabniki, ki financirajo organizacije Slovencev v zamejstvu. Najbolj bode v oči ugotovitev, da je urad podeljeval sredstva mimo javnega razpisa štirim organizacijam. Gre za sredstva Rafaelovi družbi, združenju Slovenska izseljenska matica, društvu Svetovni slovenski kongres in društvu Slovenija v svetu. Rafaelova družba je pred dvema letoma namreč brez javnega razpisa prejela 35.625 evrov, združenje Slovenska izseljenska matica 73.370 evrov, prav toliko Svetovni slovenski kongres, društvo Slovenija v svetu pa 50.805 evrov.
Mimo javnega razpisa je bilo skupaj podeljenih (in porabljenih) kar 233.170 evrov. Kot menijo na računskem sodišču, v Žmavčevem uradu niso imeli pravne podlage za izplačilo tega denarja, saj so imeli omenjenimi organizacijami sklenjene zgolj neposredne pogodbe, čeprav bi morali izvesti javne razpise.
Urad: Nepravilnosti smo že ali pa jih še bomo odpravili
V vladnem uradu odgovarjajo, da so omenjenim organizacijam sredstva namenjali na podlagi letnih pogodb o sofinanciranju njihovega delovanja od njihove ustanovitve naprej. »Ker pa so te organizacije imele v okviru sprejetega proračuna vsaka svojo proračunsko postavko in s tem potrjena letna sredstva, je urad s posamezno organizacijo sklenil neposredno pogodbo. Po ugotovitvi računskega sodišča o neustreznosti takšnega načina financiranja je urad za letošnje sofinanciranje organizacij že izvedel javni razpis in s tem odpravil nepravilnost,« pojasnjujejo v Žmavčevem uradu. Dodajajo, da je računsko sodišče med letoma 2007 in 2014 izvedlo kar sedem revizij zaključnega računa, urad pa je vsakič upošteval vsa priporočila revizorjev in izvedel popravljalne ukrepe. Tako so že sprejeli pravilnik o izvajanju finančnega poslovanja, vzpostavili register tveganj, pri osemnajstih prejemnikih sredstev, ki niso podali svojih poročil, pa izvajajo tudi nadzor na terenu.
Na očitke revizorjev, da niso predložili predloga politike za leto 2015 za sodelovanje s slovenskimi manjšinami ter predloga nalog za obdobje od leta 2014 do 2020, v uradu odgovarjajo, da so akcijski načrt prioritetnih aktivnosti za leto 2015 pripravili in ga januarja leta 2015 poslali v vlado, predlog politik za programsko obdobje do leta 2020 pa bodo še pripravili. Na vprašanje, zakaj ne sodelujejo z zunanjim ministrstvom, pa odgovarjajo, da z resornim ministrstvom sodelujejo predvsem glede operativnih zadev pri pripravah zunanjega ministra Karla Erjavca pri slovenskih skupnostih zunaj Slovenije, z uradom zunanjega ministrstva pa so tudi sklenili sporazum o sodelovanju pri notranjem revidiranju.
