Da lahko grad današnjemu občestvu ponuja mnogo več kot zgolj zidove in zgodbo preteklosti, dokazuje sevniška mogočna trdnjava z vsakodnevnimi bogatimi vsebinami. Danes tako predstavlja pomemben del družabnega življenja domačinov in priljubljeno točko izletnikov. Obnova gradu traja že več desetletij, medtem ko se parku vse do leta 2013 ni namenjalo prav veliko pozornosti, pravi sevniški župan Srečko Ocvirk. Grajski park se zadnja štiri leta ponaša s prenovljeno podobo in predstavlja redek primer celovito obnovljenega grajskega parka v slovenskem prostoru. Prenova je stala 660.000 evrov, od tega je 85 odstotkov denarja zagotovila Evropska unija.
»Projekte za ureditev grajskega parka in okolice smo imeli pripravljene, čakali smo le še primerno priložnost, kajti lastnih proračunskih sredstev ni bilo,« pojasnjuje Ocvirk. S pomočjo evropskih sredstev so tako poleti 2013 uredili zahodni del okolice gradu, v prihodnjih letih želijo urediti še vzhodnega oziroma okolico Luthrove kleti in vse območje od parkirišč z dostopnimi potmi do gradu. Dokumentacija je pripravljena, zdaj čakajo na primerne evropske razpise, dodaja Ocvirk.
Baročni park z mogočnimi drevesi
Kdaj natančno naj bi na vzpetini nad starim mestnim jedrom zgradili mogočno utrdbo, ni znano, prvič pa je v pisnih virih omenjena leta 1309. Skozi stoletja je grad spreminjal svojo podobo, današnjo je dobil dobil v začetku 17. stoletja, ko ga je tedanji lastnik baron Inocenc Moscon prenovil v srednjeveško rezidenco. Takrat se je v okolici gradu že razprostiral renesančni sadni vrt. Okrasni vrt ob gradu je v začetku 19. stoletja zasnoval tedanji lastnik gradu Janez Nepomuk Haendl.
Zasadil je številne eksotične drevesne vrste, porušil obrambne zidove, na južnem pobočju uredil kulturne terase in na njih zasadil vinsko trto. Poznavalci domnevajo, da so bila prav v tistem obdobju zasajena danes najstarejša drevesa na obodu parka. Med njimi najdemo na Slovenskem izjemno redko kalifornijsko kalocedro, mogočne platane, rdečelistno bukev in mnoga druga. Poznejši lastniki so drevesni del parka še obogatili.
Kot pripoveduje konservatorka in krajinska arhitektka Andreja Mihelčič Koželj iz celjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, je imel tedanji cvetoči park križno zasnovo parterja z rokokojsko vijugavo potjo. »Na franciscejskem katastru je upodobljena fontana, vendar kasneje z arheološkimi izkopavanji nismo mogli potrditi njenega obstoja. Teorije pravijo, da je šlo zgolj za upodobitev nekakšne središče točke načrta. Ker pa je bil velik interes, da prikažemo središčni poudarek v parku, smo jo rekonstruirali.« Po njenih besedah so bile zelo pomemben vir za rekonstrukcijo parka tudi poslikave v notranjosti gradu, ki prikazujejo pristen baročni vrt udobja, blagostanja. »Verjamemo, da so bile te freske dejansko navdih za nastanek parka kot takega.«
Načrti za obnovo parka že v 80. letih
Obnova baročnega parka je tlela v konservatorskih vrstah že od 80. let naprej, zavod je skozi leta pripravljal gradivo, načrte, detajle. Pri obnovi so jim bile v veliko pomoč stare razglednice in fotografije, na podlagi katerih so lahko naredili popolno rekonstrukcijo. To dragoceno dediščino je zanamcem pustila grofica Arco Zinneberg, ki je bila lastnica gradu od leta 1910 do 1945, ko je grad prišel v »družbene« roke.
Velik del tega gradiva je varuhom kulturne dediščine predal Oskar Zoran Zelič, ljubiteljski raziskovalec lokalne zgodovine in eden od desetih avtorjev leta 2011 izdane monografije o sevniškem gradu. »Šele v prvi polovici 60. let se je med ljudmi prebujala zavest, da je treba družbeno lastnino ohraniti, začele so se obnove, čeprav je bil seveda večen problem denar. Boljši časi za grad so se začeli v 80. letih, ko so ga zapustili zadnji stanovalci in je začel dobivati vsebine, razstavno galerijo, konferenčno dvorano, gasilsko zbirko in mnoge druge. Ponovni premiki so se zgodili po letu 2000 z obnovo grajske fasade in nazadnje še okolice gradu.«
Domačini so ga vzeli za svojega
S tem ko je grad začel dobivati vsebine, so ga vse bolj za svojega sprejemali tudi domačini. Kot pravi Mojca Pernovšek, direktorica Javnega zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica, se na gradu vsak dan vrstijo dogodki, od ogledov gradu, prireditev za vse generacije, porok do koncertov, razstav, med majem in septembrom na grad vabijo z dogodki v okviru grajskega poletja, domačini ga radi uporabljajo tudi kot sprehajalno točko.
»Grad zares dnevno živi. In to je njegov čar. Obiščejo ga tudi številni turisti, skorajda ni izleta po tem delu Slovenije, da ne bi vanj vključili tudi ogleda gradu.« Kot dodaja, se sevniška društva med seboj povezujejo in ustvarjajo različne programe. »Tako lahko res ponudimo kakovostno vsebino.«