Večdnevni množični protesti so poljskega predsednika Andrzeja Dudo očitno prepričali, da zakoni, ki jih vladajoča stranka Zakon in pravičnost (PiS) razlaga kot reformo pravosodja, pomenijo poseganje v neodvisnost sodne veje oblasti. »Spremembe morajo biti izvedene, a ne na način, da ustvarjajo razdor med državo in družbo,« je dejal Duda, ko je danes na televizijski tiskovni konferenci napovedal predsedniški veto na dva od treh v soboto v poljskem senatu dokončno potrjenih zakonov, ki zadevata vrhovno sodišče in pravosodni svet. Odločil pa se je podpisati zakon o organizaciji lokalnih sodišč. Duda se je zavzel za »pametno reformo« in dodal, da globoko v sebi čuti, da takšna, kot mu je bila predložena, ne bi okrepila občutka varnosti in pravice pri sodržavljanih.
Opozicija pretežno zadovoljna
Poljska opozicija je pozdravila predsednikovo potezo, čeprav je zanjo nepopolna, saj je imenovanja in zamenjave sodnikov na lokalnih ravneh prepustil volji pravosodnega ministra. »To ni (bila) reforma, ampak prisvojitev sodišč. Čestitam vsem Poljakom, to je resnično velik uspeh,« je vrnitev dveh zakonov v ponovno parlamentarno razpravo komentirala Katarzyna Lubnauer, vodja poslanske skupine opozicijske Nowoczesne. V vladajoči stranki je prevladalo presenečenje. Podpredsednik vlade Mateusz Morawiecki je dejal, da so nad napovedanim vetom razočarani.
Duda je z vetom, ki ga bo parlament zaradi potrebne dvotretjinske večine težko preglasoval, preprečil takojšnjo razrešitev vrhovnih sodnikov, razen tistih, ki jih je izbral pravosodni minister, ter oblikovanje 25-članskega sodnega sveta v izrecni domeni parlamenta. Poljski predsednik, ki je po izobrazbi pravnik, je med drugim veto utemeljil z izjavo, da »vmešavanje generalnega državnega tožilca v delo vrhovnega sodišča ne bi smelo biti del poljske tradicije«, kar bi se z omenjenim zakonom zgodilo, saj je v tej državi generalni državni tožilec tudi pravosodni minister.
Zadržanost evropske komisije
Dudov veto je sprožil takojšnji izredni sestanek vodstva vladajoče stranke PiS na čelu s predsednikom Jaroslawom Kaczyskim, ki je brez druge oblastne funkcije vodja države iz ozadja, predsednikom spodnjega doma parlamenta Marekom Kuchinskim, premierko Beato Szydlo in predsednikom senata Stanislawom Karczewskim. Poljski predsednik z njimi do zdaj ni prišel v javna razhajanja. Tokrat pa se je znašel na izredno težavnem terenu, saj so proti vladnemu podrejanju sodne veje oblasti nastopili tudi legendarni vodja Solidarnosti Lech Walesa ter njegova naslednika na položaju državnega predsednika Aleksander Kwaśniewski in Bronisław Komorowski.
Delni veto na sporno poljsko pravosodno zakonodajo je evropska komisija sprejela z zadržanostjo. Njena tiskovna predstavnica Margaritis Schinas je povedala, da bodo o tem govorili na kolegiju komisije v sredo, ter omenila, da potrebujejo čas za preučitev novega položaja. Neimenovani bruseljski uradniki pa so za Reuters izrazili skrb, da bodo napovedani predlogi spremembe zakonodaje, ki naj bi jih Duda posredoval v dveh mesecih, zgolj olepševalne narave in da se bo že lani začeti spor med Brusljem in Varšavo glede vladavine prava nadaljeval.
