»Trenutno je na delu 82 gasilcev, od tega 10 poklicnih, največje težave pa predstavljajo velike količine odpadnega materiala, zaradi česar bo akcija gašenja precej dolgotrajna. Pri gašenju nam pomaga tudi Slovenska vojska s posadko helikopterja, ki zajema vodo iz bližnje Krke,« nam je zaupal Janežič. Težave gasilcem predstavlja tudi večkratno spreminjanje smeri vetra. Ta se je med četrtkovo akcijo gašenja tako nenadoma obrnil proti gasilcem, da so morali ti bežati pred ognjem in strupenim dimom. Nekaj gasilskih cevi je ogenj tako celo uničil. Ob tem je več kot 20 gasilcev začutilo težave pri dihanju, pet so jih morali oskrbeti v novomeških zdravstvenih ustanovah. »Ocenjujem, da je bilo odpadnega materiala tokrat petkrat več kot v požaru leta 2013,« je še pristavil Janežič.
Zagorelo je že večkrat
Okoliški prebivalci pravijo, da je v Ekosistemih v preteklosti že večkrat zagorelo, zaradi česar so proti tujku v svojem sicer zelo zelenem okolju že večkrat protestirali. Poleg dveh večjih požarov v letih 2013 in 2014 naj bi bilo še več manjših, ki naj bi jih v podjetju zaposleni delavci pogasili sami.
»Kot se spomnim, je to že četrti požar v tem obratu. Dogajanje spremljamo z negotovostjo, skrbi nas,« je zaskrbljena Ivanka Oblak iz bližnje vasi Potok, nad katero se je v četrtek, preden se je veter obrnil proti vzhodu, zgrnil prvi oblak zadušujočega temnega dima. »Poleg tega, da smo tukajšnji krajani že večkrat izrazili nezadovoljstvo nad tem zbirališčem odpadkov, še danes ne vemo, kaj vse je v njem v resnici. Tudi v sedanji situaciji nam nihče ne pove, ali lahko hodimo ven ali ne, ali lahko uporabljamo vrtnine in podobno. Ni pravega obveščanja,« je še dodala Oblakova in pohvalila prizadevnost prostovoljnih gasilcev, za katere skupaj z možem menita, da v današnjem sistemu niso zadosti spoštovani.
Pooblaščene institucije opravljajo meritve vplivov na okolje
Danes so bile v okolici požarišča na delu ekipe civilne zaščite, ekološkega laboratorija Inštituta Jožefa Stefana, mobilne enote za meteorologijo in hidrologijo, nacionalnega laboratorija za okolje in hrano, urada za varno hrano in druge, v četrtek zvečer je prizorišče obiskala tudi ministrica za okolje in prostor Irena Majcen, ki jo je nepovezani poslanec Andrej Čuš danes pozval k odstopu. Prepričan je namreč, da okoljska inšpekcija (ta je obrat v Zalogu obiskala pretekli mesec) ne opravlja svojega dela.
Bonia Miljavac z Nacionalnega inštituta za javno zdravje prebivalcem ogroženega območja priporoča, naj se zadržujejo v zaprtih prostorih, naj bodo pozorni na znamenja draženja dihal, ter odsvetuje uporabo vrtnin, na katerih so sledi saj pogorišča. Končni izidi vseh meritev bodo znani v prihodnjih dneh.
Kot je povedal Srečko Šestan, poveljnik republiške civilne zaščite, so v četrtek kmalu po izbruhu požara evakuirali 38 ljudi iz najbližjih hiš, vendar so se nekateri izmed njih samovoljno vrnili v svoje domove še pred preklicem nevarnosti. »Glede na to, da je ožarjena površina danes vidno zmanjšana in je požar pod nadzorom, obstaja možnost, da se bodo evakuiranci lahko že danes vrnili,« je še dodal Šestan.
Vzroki za požar še niso znani
Mnogi se sprašujejo, kako je mogoče, da v družbi, ki nosi na neki način zaupanja vredno ime Ekosistemi, niso storili zadosti za primernejše protipožarno varovanje. V družbi s sedežem v Celju so se na dogajanje danes odzvali z izjavo za javnost, v kateri so zapisali, da so za obrat v Zalogu pridobil vsa okoljevarstvena in druga uporabna dovoljenja ter da izjav o vzrokih požara ne morejo dati, ker kriminalistična in forenzična preiskava še nista končani. Nastalo škodo ocenjujejo kot katastrofalno in zagotavljajo, da so imeli v zaloškem obratu organizirano 24-urno protipožarno varstvo, ki naj bi ga zagotavljali s stalno navzočnostjo najmanj enega delavca z jasno določenimi nalogami protipožarne zaščite.
Med prizadevnimi prostovoljnimi gasilci je bil danes tudi Branko Rezelj iz PGD Hmeljčič pri Mirni Peči. Povedal je, da je zaloški obrat Ekosistemov večkrat obiskal že pred izbruhom tokratnega požara in da so bile razmere v njem, kar zadeva požarno varnost, zelo slabe. »Med posameznimi zbirališči odpada je bilo premalo prostora za normalno manipulacijo z vozili, med odpadnim lesom in plastiko je bilo opaziti tudi razbita ogledala, ki kaj lahko botrujejo samovžigu. Skratka velik nered. Dobil sem tudi vtis, da je v obratu premalo zaposlenih, da bi lahko vplivali na izboljšanje stanja.«
Danes popoldne se je nad obratom Ekosistemov v Zalogu pri Straži še vedno dvigal velik in obsežen steber dima, ki ga niso zadušile niti velike količine vode iz štirih brizgaln, »priključenih« na reko Krko. Kot je pripomnil neki gasilec, bi bila za umiritev zadev najbolj dobrodošla kakšna dolgotrajnejša in obilna nevihta.
