Argument proti zaradi poseka dela hoškega gozda je po mojem mnenju na trhlih nogah. Po zadnjih načrtih naj bi se posekalo zgolj štiri (4) hektarje gozda, zaradi česar se ne bo povečala vetrovnost območja, kar je eden izmed ključnih razlogov proti poseku. Poleg tega gre za nekakovosten gozd, ki nima velike gospodarske vrednosti, in navsezadnje je hoški gozd vse kaj drugega kot lep košček narave, saj lahko vsakdo, ki se sprehodi skozenj, opazi divja odlagališča odpadkov.

Ob kritiziranju poseka gozda je treba poudariti, da je v Sloveniji letni naravni prirastek precej večji, kot je posek gozda, zaradi česar se številne kmetijske površine zaraščajo. In ravno pozidava kmetijske zemlje je prav tako pomemben argument, ki ga izkoriščajo nasprotniki naložbe. Res je, da gre za pozidavo kmetijske zemlje, ki velja za eno izmed najkakovostnejših v Sloveniji, toda po drugi strani se je treba vprašati, kakšna je kakovost zemlje in zraka ter navsezadnje rastlin, ki rastejo na tem ozemlju, ki je umeščeno med avtocesto in letališče, v neposredni bližini pa je tudi železniška proga. Kakšne kulture pravzaprav trenutno gojimo na tem območju, ki je predviden za pozidavo? Tukaj ne boste našli vrtnin, temveč predvsem koruzo in preostale rastline, ki so namenjene predvsem krmi.

Navsezadnje se je treba ozreti okrog sebe in pogledati, koliko kmetijske zemlje je bilo v preteklih letih že pozidane, in to za precej bolj gospodarsko neupravičene naložbe, med katerimi prevladujejo trgovska središča.

Velika večina ljudi v okolici nas projekt podpira, želimo si zgraditve Magne prav tukaj, želimo si novih delovnih mest, vendar je tistih nekaj, ki so proti, zelo glasnih, tako da nas, ki smo za, nihče ne sliši.

Maja Kirn, Rače