Odločitev Evropske centralne banke (ECB), da ne spremeni zelo liberalne monetarne politike, ni presenetila. ECB je ključne obrestne mere ohranila pri ničli. Zaenkrat se bo nadaljeval tudi odkup obveznic s programom kvantitativnega sproščanja, s katerim ECB od leta 2015 poskuša z nekonvencionalno politiko podpreti gospodarsko rast v evroobmočju in želi inflacijo ponovno približati dvema odstotnima točkama.
Jeseni razprava o odkupu obveznic
Kdaj bi lahko ECB dejansko postopoma začela ukinjati stimulativno monetarno politiko v evroobmočju, predvsem s postopnim končanjem odkupovanja obveznic, šef centralne banke Mario Draghi ni pojasnil. »Zvišanje obrestne mere ob izjemno nizki inflaciji bi lahko povzročilo več slabega kot dobrega. Treba se je zavedati, da je gospodarstvo evro območja šele letos prvič po finančni krizi dobilo bolj očiten zagon. Morebiten prehiter dvig obrestnih mer bi ga lahko zavrl. To bi imelo negativne posledice predvsem v državah, ki so se soočale z največ težavami - v Italiji, Španiji, na Portugalskem in v Grčiji. Torej, če inflacije ni na vidiku, zakaj bi zavirali nekaj kar trenutno ni prisotno,« pojasnjuje Izidor Jerman, upravljavec v družbi ALTA Skladi.
Tudi o možnosti postopnega odkupovanja obveznic na tokratni seji sveta ECB sploh niso razpravljali. Osrednji upravni organ evropske centralne banke se bo vnovič sestal septembra, vendar analitiki pričakujejo, da bi morebitno odločitev o začetku ukinjanja odkupa obveznic sprejeli šele kasneje. Ničelne obrestne mere naj bi ECB ohranila vsaj še do sredine prihodnjega leta. Trenutno čas tako ostaja ugoden za zadolževanje po nizkih obrestnih merah.
»Če podjetja v naslednjih letih načrtujejo projekte vzdrževanja ali investiranja v nakup nepremičnin in opreme, ne bi bila slaba ideja, da si financiranje zanje zagotovijo zdaj, ko so še stroški posojil na zgodovinsko nizkih ravneh,« je za tiskovno agencijo Reuters dejal Liam Nunn, direktor investicijskega sklada Old Mutual European Equtiy Fund. Toda podjetja so po negativnih učinkih brexita ter grške finančne krize pogosto še vedno previdna. Po ocenah banke Morgan Stanley se raje odločajo denar vlagati v nakupe drugih podjetij in združitve, da bi tako dosegle večji donos.
Vpliv energentov in realne rasti plač na inflacijo
Še vedno ostaja glavni razlog, da se ECB ne odloča za spreminjanje politike relativno nizka inflacija, ki jo želi ECB približati dvema odstotnima točkama. Vendar inflacija raste počasneje, kot želeno. Nizke cene energentov tako ostajajo ena večjih težav, da ne prihaja do večje rasti inflacije, ne pa edina. »Za generiranje inflacije je potrebnih več dejavnikov in en pomemben dejavnik je realna rast plač. Več kot posameznik zasluži več je namreč pripravljen tudi potrošiti. Glavni razlog za počasno rast plač je pa v dejstvu, da je bila stopnja brezposelnosti po finančni krizi izjemno visoka in delodajalcem za pridobivanje kadra ni bilo potrebno tekmovati s konkurenco, ker je bil na trgu višek delovne sile. Tako ni bilo pritiska po višjem plačilu s strani zaposlenih,« razlaga Jerman in dodaja, da se sedaj stanje na trgu delovne sile v evroobmočju počasi stabilizira.
»Določena podjetja imajo že težave pri pridobivanju ustreznega kadra. To je za potrošnike ugodno, ker v naslednji fazi lahko pričakujemo večjo konkurenco na trgu dela, kar pomeni višje plače in posledično višje inflacijske pritiske. In zaradi tega ECB noče prehitevati dogodkov, ker bi s prezgodnjim višanjem obrestnih mer lahko upočasnila gospodarsko rast in posledično tudi potrebo podjetij po ustrezni delovni sili,« pravi Jerman.
