Streljanje proti toči.
Proti nevihtam in toči se je že zdavnaj tu in tam streljalo, toda menda nikjer še ne v tako obilni meri in tako sistematično, kakor smo to začeli lani v tukajšnji okolici. Toča pa je tudi posebno ob Pohorji, na čigar južni strani so znani imenitni vinogradi Kovačlonski s Brandnerjem, Ritoznojski, Visovliški itd., skoro vsako leto več ali manj klestila. Leta 1895, ko je prav lepo kazalo v vinogradih, je toča 7. junija potolkla Kovačlonsko goro. To je g. A. Stiegerja, ki ima tam že jako lepe ameriške nasade, napotilo, da je dal napraviti nad jednim delom novega vinograda žično mrežo, ki je na hrastovih stebrih napeta tri metre nad zemljo, da se pod njo lahko opravlja vsako delo. A ta naprava je tako draga – za jeden oral stane do 5000 gld., – da si jo pač navadni vinogradnik ne bo omislil, bi se tudi ne splačala pri navadnih vinskih cenah. Zato je g. Stiger poskušal tudi streljanje in z njim vred nas več drugih posestnikov. Postavili smo lesene kolibe na primernih vzvišenih krajih in naročili iz železa lite topiče (možnarje) dvojne velikosti pri Lorberju v Žalcu, manjše po 25 kil in veče po 70 kil težke. Cena jim je bila po 4 50 do 12 gld. Takih topičev je lani bilo na raznih mestih kakih 200 razpostavljenih, letos jih je že 300 od Tinja do Šmartna, pa od Visovelj do Zgornje Polskave. (…) Streljati začnemo, ko se vidijo temni oblaki nad Pohorjem, če so tudi še le do 20 km oddaljeni, zlasti kedar se že čuje daljno gromenje. Potem se neprenehoma in naglo strelja ali proti oblakom, ali naravnost v zrak. (…) Vsi opazovalci trde, da se ali črni oblaki nekako zjasne, ali se vstavijo in na druge strani obračajo. To je gotovo, da lansko leto 1896, ko je toča na premnogih krajih klestila, tukaj ni padlo nobeno zrno. (…)
Novice, 6. avgusta 1897
Izjava in sklep ekspertov za streljanje zoper točo v Gradcu.
Vsled vabila avstrijskega poljedelskega ministrstva se je vršila dne 20.–24. t. m. posebna konferenca slovečih meteorologov (omenimo le dr. W. Koppen, profesor v Hamburgu, dr. R. Bornstein, profesor v Berlinu, dr. J. Angot, profesor v Parizu, dr. P. Blaserna, univers. prof. v Rimu, dr. G. Vincentini, univers. profesor v Padovi, dvorni svetnik dr. Pfaundler, univ. profesor v Gradcu i. dr.) in znanih veščakov iz Francije, Nemčije, Italije, Rusije, Srbije, Ogrske in Avstrijske, skupaj 70, da se vprašanje o streljanju zoper točo konečno reši. Večina ekspertov se je izjavila dvomljivo, 10 pa za in 4 proti in na podlagi te pismene izjave se je sprejela naslednja, za naše razmere važna resolucija: Natančni strelni poskusi se morajo nadaljevati vsaj še 8–10 let in sicer na državne stroške, odnosno z državno subvencijo in pod državno kontrolo. (…) Streljanje imajo izvrševati, voditi in nadzirati le izkušene osebe, nastop in izid neviht pa nalašč za to od vlade določeni in v dotičnem kraju nastavljeni vremenoslovec.
Slovenski narod, 26. julija 1902
Nesreča pri streljanju proti toči
Pri Sv. Katarini na Sp. Štajerskem se je te dni smrtno ponesrečil 9letni Franc Kos, ki je v družbi posestnikovih sinov 19letnega Širmeka in 13letnega Antona Medveda streljal proti toči. Strel se je prezgodaj vnel, iskra je odletela na preblizo se nahajajoči smodnik, vsled česar je nastala eksplozija. Ranjena sta tudi tovariša Kosova.
Slovenec, 26. julija 1902
O streljanju proti toči.
Na Francoskem, Italijanskem in deloma tudi po Avstriji se bode letos opustilo streljanje proti toči, ker so bili uspehi minole poskusne dobe (1902–1906) preneznatni ali ponekod naravnost ničevi. Naše c. kr. poljedelsko ministerstvo je že odpovedalo vsako nadaljno podporo v ta namen. Temu se ni prav nič čuditi. Dosedanji način streljanja proti toči je bil namreč bolj podoben zabavi, nego pravemu obrambnemu sredstvu; a ravno ta slaba metoda je glavni krivec neuspehov.
Učena gospoda, ki ima v rokah oblast in sredstva, se ni mogla prepričati, pomaga li streljanje zoper točo ali ne, ko sama ne more opazovati tajnosti oblačnega morja po več let zaporedoma zunaj mest, v naravi. Priprostemu človeku, ki je po mnogoletnem lastnem opazovanju dospel do trdnega prepričanja, da zamore pravočasno in po boljši metodi vrejeno streljanje zares preprečiti točo, pa moder svet itak ne verjame, ker dotičnik ni dosti učen, pa tudi nima potrebne oblasti v rokah.
Prav zelo je škoda, da se to za kmeta velevažno vprašanje ne more rešiti v prilog resnici že v bližnji bodočnosti. (…)
Narodni list, 18. julija 1907
Pri streljanju proti toči se je ponesrečil
22letni Ferdinand Dvoršak iz Spodnjega Porčiča pri Sv. Lenartu v Slov. Gor. Ker se mu možnar ni hotel vneti, ga je hotel odnesti. Komaj pa je šel z njim par korakov, se je možnar vnel in fantu je raztrgalo levo roko. Tako neprevidno se pri streljanju ne sme ravnati!
Narodni list, 25. julija 1907
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si
