5 % vsega uvoženega blaga v EU
so po podatkih organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) leta 2013 bili ponarejeni izdelki. Po podatkih Evropske komisije je lani število zaseženih ponarejenih izdelkov naraslo za odstotek in pol na 41,4 milijona.
80 % ponarejenih izdelkov
je v EU lani prišlo iz Kitajske. Ponaredki skoraj vseh vrst blaga najpogosteje pridejo iz te države – izjema so ponarejene znamke pijač (večina jih pride iz Bolgarije), alkoholnih pijač (Singapur), delov in dodatkov za mobilne telefone (Hongkong) ter oblačilnih dodatkov (Iran).
Rolex
je najpogosteje ponarejena blagovna znamka. Izdelovalcu ročnih ur sledijo športni copati Nike, sončna očala Ray Ban ter torbice Louis Vuitton. Najpogosteje ponarejeno blago so, po podatkih EK, cigarete, igrače, hrana in embalaža.
34,2 % zaseženih ponaredkov
so izdelki za vsakodnevno rabo v gospodinjstvih, ki bi lahko bili nevarni za zdravje: hrana in pijača, izdelki za nego telesa, gospodinjske naprave in igrače. Lani je bil ta delež 25,8.
1.289.689 ponarejenih izdelkov
so lani zasegli v Sloveniji ali za 60 odstotkov manj kot predlani. Samo na Poljskem se je zaseg zmanjšal za večji odstotek. Predlani smo bili po številu zaseženih izdelkov na petem mestu med članicami EU, lani pa na dvanajstem. Najbolj se je število zaseženih izdelkov povečalo v Litvi, z 90.000 na skoraj pet milijonov.
Dobički inovatorjev
so glavni razlog za boj proti ponaredku, pojasnjuje EU. Konkurenčnost evropskega gospodarstva naj bi bila odvisna od inovacij, ponaredki pa lastnikom avtorskih pravic onemogočajo uživanje »sadov njihove ustvarjalnosti«.
