V preteklih dneh je bilo mogoče zaznati, da se pogledi predsednika vlade Mira Cerarja in zunanjega ministra Karla Erjavca na potek uresničevanja arbitražne razsodbe razlikujejo. Medtem ko je Cerar dopuščal možnost, da bi dialog med Slovenijo in Hrvaško vodil k uresničitvi odločbe, je Erjavec glasno poudarjal, da s pogovori z našo južno sosedo ni mogoče doseči ničesar. Izpostavljal je tudi, da za uresničitev slovenske pristojnosti na morju ni treba čakati na iztek šestmesečnega pripravljalnega roka, premier pa naj bi naglici nasprotoval.

Po današnjem sestanku predsednikov treh koalicijskih strank pa je Cerar sporočil: »Glede tega, kako pristopiti k postopku implementacije odločbe, smo v koaliciji in v vladi povsem enotni.« Erjavec se je strinjal: »Vlada vodi enotno politiko.« V tej najnovejši »enotnosti« sicer lahko prepoznamo del Erjavčeve ostrine do Hrvaške, pa tudi Cerarjevo umirjanje in pripravljenost na pogovor. Pri nekaterih vprašanjih pa se retorika Cerarja in Erjavca vendarle precej razlikuje.

Pismo evropski komisiji je spisano

Premier je zunanjemu ministru danes prižgal zeleno luč, da evropsko komisijo seznani z incidenti Hrvaške v Piranskem zalivu. »To je pristojnost zunanjega ministrstva, če bo treba, pa bom tudi sam potegnil določene poteze,« je napovedal Cerar. Osnutek pisma je Erjavec skupaj s sodelavci na MZZ že spisal in ga na današnjem koalicijskem vrhu predal premierju, ki naj nanj ne bi imel posebnih pripomb. Ker pa gre za zahtevno vsebino, ga bo še natančno preučil, preden ga bo Slovenija v prihodnjih dneh poslala podpredsedniku evropske komisije Fransu Timmermansu, ki je zadolžen za pravna vprašanja.

O tem, ali so v pismu izražena konkretna pričakovanja naše države, kako naj Bruselj ukrepa, Erjavec danes ni želel govoriti. Je pa spomnil, da je evropska komisija Sloveniji in Hrvaški sama ponudila pomoč, pa tudi da ima ta »zelo učinkovite instrumente, če želi razrešiti kakšno težavo«. Kot primer je navedel grožnjo Poljski, da ji bodo zaradi načrtovane reforme pravosodja, ki ni v skladu z evropskimi standardi, odvzeli glasovalne pravice. »Pa gre pri Poljski za manjši in notranji problem, pri ravnanju Hrvaške pa gre za kršitev mednarodnega prava, pravnega reda EU in za ignoriranje vladavine prava,« je poudaril Erjavec.

Zunanji minister je tudi poudaril, da sta imela s premierjem na današnjem sestanku vrha koalicije »zelo dolg strokoven pogovor, saj je bilo zlasti treba ugotoviti, da je status na kopnem drugače opredeljen kot status na morju«. Na morju je namreč – tako Erjavec – meja povsem jasna, glede kopnega pa je tudi arbitražno sodišče predlagalo, da državi v okviru implementacije odločbe nekatera vprašanja še razrešita (kot je odhod slovenskih vojakov s Trdinovega vrha, neživljenjski kataster v Brezovici pri Metliki…).

Čeprav naj bi premier Cerar Erjavcu na začetku vrha koalicije menda očital, da si želi na arbitraži prislužiti politične točke, je pozneje pritegnil stališču zunanjega ministra, da lahko začne naša država določena dejanja na morju izvajati že pred potekom šestmesečnega pripravljalnega obdobja. »Dogovarjanje s Hrvaško, če bo do njega prišlo, bo še posebno pomembno glede meje na kopnem, saj je tu na določenih delih situacija zelo zapletena. Implementacija odločbe na morju pa ne zahteva tolikšnih naporov, ker je tu meja že določena,« je poudaril premier. Tudi tu pa se je po njegovem prepričanju treba pripraviti in poskusiti doseči dogovor s hrvaško stranjo.

Slovenija in Cerar nista naivna

»Slovenija ni naivna. Tudi sam nisem naiven. Mi slišimo, kaj nam sporoča hrvaška stran, in se zavedamo, da do dogovora o implementaciji odločbe ne bo lahko priti oziroma da do njega morda sploh ne bomo prišli. Vendarle pa želim pokazati vso voljo in pripravljenost za dogovor do tiste točke, ko bo popolnoma jasno, da to ni mogoče. Od tedaj dalje bodo uporabljena druga politična in pravna sredstva,« je dejal premier. Cerar je tako pripravljen na še en pogovor s hrvaškim premierjem Plenkovićem. Slovenija naj bi namreč dala naši južni sosedi priložnost, da spremeni stališče. »Sem pa v pogovoru s hrvaškim premierjem zelo jasno povedal, da se želim, če pridem v Zagreb, pogovarjati predvsem o implementaciji arbitražne odločbe,« je dejal Cerar in dodal, da slovenska stran pri pripravi na uresničitev odločbe tudi do tedaj ne bo niti en dan počivala.

Bi se odpravil na sestanek s hrvaškim premierjem, če bi bil na Cerarjevem mestu, smo danes vprašali ministra Erjavca. »Samo pod enim pogojem: če bi hrvaška stran spoznala, da arbitražna odločba velja in da je treba začeti pogovor, kako jo bomo dvostransko implementirali,« se je glasil njegov odgovor.

Različno ostrino smo lahko zaznali tudi pri Erjavčevi in Cerarjevi izjavi o možnosti vstopa Hrvaške v schengen oziroma slovenske vloge pri tem. »Prvi pogoj za vstop v schengen je, da država spoštuje schengenski režim. Dokler Hrvaška tega ne spoštuje, ne spoštuje pravnega reda Evropske unije in torej pogoji za njen vstop niso izpolnjeni,« je dejal Erjavec. »V tem času ni primerno napovedovati blokad glede vstopa v schengen. Hrvaški moramo pustiti, da spozna, da bo do implementacije odločbe prišlo, in upam, da kakšni radikalnejši ukrepi ne bodo potrebni,« pa je izpostavil Cerar.