Župani Zagorja ob Savi, Trbovelj in Hrastnika bodo državo še enkrat opozorili na dejstvo, da občina Litija do leta 2020 ne bi smela črpati denarja na razpisih, namenjenih Zasavju. Na to so prvič opozorili lani, ko so ugotovili, da so Litijani pred dvema letoma, ko so uradno prešli v zasavsko statistično regijo, dobili denar na razpisu za krepitev zmogljivosti nevladnih organizacij na območju Zasavja, čeprav bo Litija v zasavsko razvojno regijo spadala šele v novem programskem obdobju kohezijske politike, je pojasnil Tadej Špitalar, direktor Regionalne razvojne agencije Zasavje.
Litijska občina se je tako v aktualnem programskem obdobju 2014–2020 znašla na dveh stolčkih, osrednjeslovenske regije, ki sodi v kohezijsko regijo zahodna Slovenija, in zasavske regije, ki sodi v kohezijsko regijo vzhodna Slovenija. Da je stanje »nenavadno oziroma neobičajno«, se strinjajo tudi v službi vlade za razvoj in kohezijsko politiko in obenem pojasnjujejo, da se občina kljub vsemu še ne sme prijavljati na (evropske) razpise, namenjene Zasavju. Glede omenjenega razpisa za krepitev zmogljivosti nevladnih organizacij pa pravijo, da je šlo za izjemo, saj sredstva zanj črpajo sorazmerno iz obeh kohezijskih regij.
V Litiji (še) ne vidijo koristi
A kljub vsemu zasavski župani, povezani v razvojni svet zasavske regije, Litije (še) ne vidijo kot del Zasavja. Hrastniški župan Miran Jerič ima občutek, da bi Litijani v Zasavje radi hodili po denar, medtem ko bi se za druge zadeve očitno še vedno raje obračali proti Ljubljani, saj se raznih posvetov še vedno udeležujejo v osrednjeslovenski regiji. V vladni službi za razvoj in kohezijsko politiko po svoje Jeriču prikimavajo. Tudi oni namreč menijo, da bi glede na specifični položaj občina Litija morala že zdaj delovati tudi v zasavski regiji, predvsem pri razgovorih o njenem razvoju.
Vendar Litijani, sodeč po dopisu kot odgovoru na naša vprašanja, prednosti zanje »strateške odločitve« vidijo predvsem v ugodnejših pogojih za pridobivanje evropskih sredstev za rast in razvoj svoje občine. S tem naj bi nato prispevali k zmanjševanju razvojnih razlik občin v regiji. Trdijo tudi, da jih z zasavskimi občinami povezujejo tudi številni projekti, a so ti povezovalni členi še danes povsem enaki kot pred petimi leti, ko so jih predstavili prvič.
Infrastruktura kot gonilo razvoja?
To so glavna cesta, železnica, reka Sava in območja opuščenih rudnikov, pa skupen sistem ravnanja z odpadki in gradnja hidroelektrarn na Srednji Savi, ki ji ni videti začetka. Kot razloge, zakaj je dobro, da so del zasavske regije, omenjajo tudi skupno območno enoto zavoda za zaposlovanje, sodelovanje območnih obrtnih zbornic in litijsko gimnazijo, navsezadnje tudi turistično blagovno znamko Srce Slovenije, čeprav ta z Zasavjem nima veliko skupnega. Zasavske občine namreč s Srcem Slovenije, razvojnim centrom osrednjeslovenske regije s sedežem v Litiji, ne sodelujejo in zato nimajo skupnih turističnih produktov ali projektov.
Litijski občinarji so se ob tem izognili vprašanju, ali se je občina v prihodnji finančni perspektivi pripravljena odreči deležu v Srcu Slovenije, s katerim številni občinski svetniki že zdaj niso zadovoljni, in postati deležnik Regionalne razvojne agencije Zasavje. Po zakonu jim sicer zeleno luč za to lahko dajo le zagorski, trboveljski in hrastniški občinski sveti, je pojasnil Špitalar.
»Z mojega vidika pa je vsakršno sodelovanje, v katerem so pravice in obveznosti partnerjev jasne že med prijavo projekta in kjer cilji prispevajo k zmanjševanju razvojnih razlik, možno. Svet se navsezadnje ne začne in ne konča z Zasavjem, zato tudi Evropska unija spodbuja in sofinancira projekte, v katerih se povezujejo subjekti iz različnih sfer, regij in držav,« je dodal direktor zasavske regionalne razvojne agencije.