Ljubljanske Križanke so te dni v senci pergole gostile 20. mednarodno likovno kolonijo, na kateri se že tradicionalno zberejo po štirje tuji in štirje domači likovni ustvarjalci. To je idealno število, da se med sabo povežejo, ne pa razdelijo v več skupinic, je prepričan slovenski slikar in selektor Tomo Vran, ki vsa ta leta bdi nad njimi: »Že prvi dan se začnejo aktivno spoznavati, med obroki govorijo obenem tri ali štiri različne jezike, in v nekaj dneh postanejo enotna družina, ki se med sabo ustvarjalno spodbuja.«
Poudarja, da je ljubljanska kolonija ena redkih urbanih. Navadno namreč peljejo slikarje na odmaknjene podeželske lokacije. »Še večji ustvarjalni zagon jim tako da vzdušje poletne prestolnice, ki vre od kulturnega dogajanja. Tudi sodelujoči umetniki se tako udeležujejo različnih dogodkov, vsak večer obiščejo koncerte in predstave.«
Pomembni stiki s tujino
Vran si prizadeva, da v Ljubljano vsako leto povabi po estetiki in generacijski pripadnosti raznolike ustvarjalce. Letos so to v Parizu živeča Nemka Ulrike Kasper, Avstrijec Manfred Mörth, Italijan Alberto Lanzaretti in zgovorni Avstralec David Hinchliffe, med slovenskimi slikarji pa so se vabilu odzvali Samo, Jelka Flis, Majda Skrinar in Aleš Sedmak. »Slovenci dobijo s to izkušnjo tudi priložnost, da navežejo stike s tujino, in nemalokrat po tej poti pridejo do razstave zunaj Slovenije, kar je sploh za mlade umetnike, ki nimajo ne zvez ne finančnih sredstev, danes zelo pomembno,« pove selektor.
Pri ustvarjanju niso zamejeni s temo, četudi Vran ugotavlja, da avtorji svoje tehnike in vnaprejšnje ideje hote ali nehote prilagajajo ambientu Križank. Bolj omejeni so časovno – do poznega popoldneva ustvarjajo, ker jih pozneje čakajo izleti po Ljubljani, a svoj delovni ritem morajo prilagoditi razstavi, s katero tradicionalno zaokrožijo kolonijo. Na njej se namreč vsak avtor predstavi z vsaj dvema deloma, ki bodo v Viteški dvorani na ogled še nekaj mesecev. A še pred končnim preizkusom smo jih povprašali, kako je Ljubljana vplivala na njihovo delovno vnemo.
