Pri radiokirurgiji ne gre za kirurgijo v klasičnem pomenu besede, temveč za metodo obsevanja, ki omogoča visoko natančnost obsevanja sprememb v možganih. V nekaterih primerih lahko tudi nadomesti klasični nevrokirurški poseg.
Pri tehnologiji gama nož gre za lokalno obsevanje visoke natančnosti, pojasnjuje dr. Uroš Smrdel, onkolog radioterapevt za zdravljenje možganskih tumorjev na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Podobno kot gama nož deluje obsevanje z linearnim pospeševalnikom – ta tehnologija je že desetletje dostopna slovenskim bolnikom – oziroma posebna izvedba te metode, pri kateri majhen linearni pospeševalnik vgradijo na robotsko roko, čemur rečejo kibernetski nož, podoben učinek ima obsevanje s protoni. Tehnologija gama noža je bila prva med omenjenimi, saj so paciente tako obsevali že leta 1968.
Obsevanje z gama nožem poteka tako, da pacienta obsevajo z žarki iz različnih smeri, ki se križajo znotraj tumorja. »To je strogo fokusirano obsevanje majhnega območja. Gre za okoli dvesto izvirov kobalta 60, ki proizvajajo gama žarke z visoko energijo. To sevanje poškoduje DNK v tumorskih celicah, kar tumor sčasoma uniči,« pojasnjuje zdravnik.
Tehnologijo gama nož proizvaja švedsko podjetje Elekta. Na spletni strani navajajo, da se s tem obsevanjem učinkovito zdravijo nekatere vrste manjših znotrajlobanjskih tumorjev, žilne nepravilnosti in druge nenormalnosti možganov. Zadošča enkratno obsevanje, ker je izjemno natančno, pa ne poškoduje tkiva okoli tumorja. Po navedbah proizvajalca je v Evropi 45 aparatov za radiokirurgijo gama nož. Nam najbližja aparata imajo v Zagrebu in Gradcu, za naše bolnike samoplačnike pa je zaradi nižje cene morda zanimiva možnost tudi Turčija.
Katera metoda je boljša?
Za vse metode radiokirurgije je značilno, da se obseva z enim velikim enkratnim odmerkom do največ pet odmerkov, pojasnjuje dr. Smrdel.
»Vse tehnologije lokalnega obsevanja visoke natančnosti so približno enako učinkovite. Ni namreč klinično dokazano, da bi bil en pristop boljši od drugega, saj ne obstaja klinična raziskava, v kateri bi primerjali učinkovitost teh metod zdravljenja,« odgovarja na vprašanje, katera med njimi je najboljša.
Vsaka od teh metod ima prednosti in slabosti. Tako je po zdravnikovih besedah gama nož uporaben za obsevanje lezij glave, predvsem možganov. Z linearnim pospeševalnikom lahko obsevajo katerikoli del telesa, podobno tudi s kibernetskim nožem, kjer pa je čas obsevanja daljši. Pri obsevanju z gama nožem sicer dosežejo ostrejše robove kot pri obsevanju z linearnim pospeševalnikom, a ima zato gama nož bolj nehomogeno dozno razporeditev in so znotraj volumna ponekod višji odmerki, kar je lahko problem, če skozi tumor poteka kritični organ. Kot zadnja tehnologija je bilo razvito obsevanje s protoni ali težkimi ioni, ki večino energije oddajo na določeni globini in z več neposredne poškodbe kot žarki. Če je tumor površinski, ga lahko obsevajo z elektroni (negativno nabiti delci), ki oddajo energijo zelo blizu površine.
Uporabljali bi tudi gama nož, če bi ga imeli
Na vprašanje, ali si radioterapevti na OI želijo, da bi imeli na voljo tudi gama nož, dr. Uroš Smrdel odgovarja, da so prav za potrebe radiokirurgije nabavili linearni pospeševalnik Novalis in z njim prav tako natančno in učinkovito zdravijo bolnike. Uporabljali pa bi tudi gama nož, če bi ga imeli.
Zdravniki OI na zdravljenje z gama nožem v tujino niso poslali še nobenega bolnika. »Če lahko enako naredimo z drugo metodo, za to ni potrebe,« pojasnjuje Smrdel. Če bi kak pacient tako zdravljenje želel, bi ga najverjetneje moral plačati sam, saj mu onkološki konzilij priporočila za zdravljenje v tujini na stroške zdravstvene blagajne, ker je podobno zdravljenje na voljo pri nas, ne bi mogel izdati.
»Gama noža ne moremo ne svetovati ne odsvetovati, saj so po znanih podatkih vse terapije enako učinkovite – dokler ne bo podatkov o raziskavi, ki bi pokazala, da je katera od metod boljša od druge oziroma superiorna.«
Ni primerno za vse tumorje
Vedeti je treba tudi, da terapije s fokusiranim obsevanjem niso primerne za vse tumorje: kadar rob tumorja ni oster in je tarča slabo omejena, tako obsevanje ni primerno, saj so potrebni večji varnostni robovi, kar pomeni, da je treba obsevati večji predel možganov. Bolnike z glialnimi tumorji (to so najpogostejši tumorji v možganih) običajno zdravijo z eno od tehnik tridimenzionalne radioterapije, pogosto v kombinaciji s sistemsko terapijo. Radiokirurgijo pri teh vrstah tumorjev lahko uporabijo kot paliativno terapijo, da izboljšajo kakovost življenja bolnika. Radiokirurgije tudi ne morejo uporabiti, kadar je treba tumor odstraniti takoj, če je na primer velik in pritiska na okolne strukture. Klasična kirurgija je tudi nujna za postavitev diagnoze, ko je treba pridobiti tudi vzorec tkiva. To je še posebno aktualno zdaj, ko sta na pohodu molekularna in genetska diagnostika, za kar so potrebni vzorci tkiva za analizo. Najpogostejša je sicer kombinacija kirurgije in obsevanja, še pojasnjuje dr. Smrdel.
