»Ne morem verjeti. Sanjski trije tedni. S cimrom Michaelom Matthewsom imava zdaj pikčasto in zeleno majico, v etapnih zmagah pa je zdaj dve proti dve,« je 2360 visoko na prelazu Izoard del motivacije med proslavljanjem razkril naslednik Primoža Rogliča na prestolu etapnega zmagovalca Warren Barguil. Mladi Francoz je v akciji iz dneva v dan. Tudi 18., na zaključnem vzponu v visokih Alpah se je, potem ko je majico najboljšega hribolazca že imel varno spravljeno pred Primožem Rogličem, odločil izzvati še Alberta Contadorja za varnejšo uvrstitev med deseterico v skupnem seštevku. Za napad se velika četverica »generalov« ni zmenila, ujel je še zadnje iz velike skupine ubežnikov in Franciji privozil prelomno 701. etapno zmago v zgodovini dirke dirk. Dan prej je pod legendarnim Galibierjem na ta trenutek čakal francoski predsednik Emmanuel Macron, a je glavni del svečanosti, tako kot Luka Mezgec Italijanom v Trstu 2014, zagrenil slovenski junak Primož Roglič.
Čeprav Toura na prelazu Izoard prav gotovo še ni konec, do Pariza je še vedno 351 kilometrov, pa je edini predvidljivi dramatični del zgolj še vožnja na čas v soboto v Marseillu (22 km). Ekipa Sky je tudi zadnjo brutalno zahtevno alpsko epopejo končala v najbolj prepoznavnem slogu – zmagati s čim manjšo izgubo energije. (Pre)moč britanske ekipe je bila tudi tokrat več kot očitna. Napad pomočnika Mikela Lande v zadnjih kilometrih je bil dober poskus, da bi tudi Baska poskušali zriniti na zmagovalni oder najboljše trojice v Parizu. V kolesarstvu je to najočitnejša potrditev moči moštva. Chris Froome je brez popravil kolesa, duatlona in podobnih avantur tudi v zadnjem plezanju na 2360 metrov dal glavnima izzivalcema Rigobertu Uranu in Romainu Bardetu vedeti, kdo je gospodar rumene majice. Za nespornega favorita kronometra je bo največja uganka moč kolumbijskega rockerja Riga Urana.
Po zgodovinskem dnevu slovenskega športa, s katerim je premaknjen mejnik v eni najbolj tradicionalnih preizkušenj sodobnega športa, na cesti Slovenci niso bili v ospredju. Glavnini s Froomom je še najdlje sledil Jani Brajkovič, a kakršna koli opazna uvrstitev je bila danes misija nemogoče. Še enega napada Rogle ni bilo pričakovati. Ponovitve epske zgodbe so nemogoče. Posrkajo zadnje atome moči tudi čustveno. Zgodovinski dan se je zanj zavlekel v večer. Čeprav so zaradi brutalno zahtevnega dnevnega ritma slavja v kolesarstvu skrčena na minimum, je Rogla vseeno zvečer proslavil s svojimi navijači na mestnem trgu. Takšnih minidogodkov v programu ni, z izjemo Pariza. V LottoNL-Jumbo so mu »izhod v mesto« seveda dovolili, saj je bila zmaga tudi prva za nizozemsko ekipo. Doslej ima zmago 11 od 22 ekip. Zmaga na Touru pa je vredna skoraj polovico letnega proračuna. Procedura etapnega zmagovalca, tudi Rogličeva, je bila z vsemi obveznostmi (doping, mediji, navijači) zapolnjena ure dlje od preostalih smrtnikov. O skokih in Sloveniji so se v živo javljali tudi na Nizozemsko. Še dolgo v noč so analizirali njegov epski polet čez Galibier. Kolesarstvo je v moderni dobi merljivo. Zaključni vzpon je prevozil s povprečno močjo 340 vatov, maksimalno je obrnil 777 vatov. Vse klance je prevozil z več kot 20 kilometri na uro. Navzdol je odpeljal s povprečno hitrostjo 84 kilometrov na uro. Gre za razmeroma hitro in odprto ovinkasto cesto. Primož se je za podporo vsem podpornikom in navijačem zahvalil na družbenih medijih tik pred začetkom današnje etape, ko je misli že usmeril v sobotno vožnjo na čas v Marseillu. Nedvomno bo Grande Rogla eden glavnih favoritov. Ali kot je pripomnil dr. Radoje Milić s fakultete za šport, Grande Rogla z »grandes cojones«. Slednja bodo še kako pomembna v jutrišnji sprinterski etapi v Provanso.
