Vlada je danes sprejela izhodišča za pripravo sprememb proračuna za leto 2018 in 2019 ter razrez proračunskih odhodkov po posameznih resorjih. Po besedah predsednika vlade Mira Cerarja ni zapostavljeno nobeno področje, prioritete pa bodo znanost, zdravstvo, varnost in infrastruktura.
Za leto 2018 vlada po novem načrtuje odhodke v višini 9,625 milijarde evrov, kar je 50 milijonov evrov več kot v sprejetem proračunu in kot znaša zgornja meja proračunskih izdatkov, ki je določena z odlokom državnega zbora. Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je pojasnila, da so se na vladi za to odločili na podlagi polletne realizacije letošnjega proračuna (ta je imel 65,3 milijona evrov presežka) in prihodkov, ki bodo po sedanjih ocenah višji, kot so menili pri pripravi proračuna za leto 2018.
Kljub višjim odhodkom je ministrica prepričana, da bosta ciljna primanjkljaja (0,2 odstotka leta 2018 in 0,6 odstotka leta 2019) nižja od predvidenih in da bomo srednjeročni fiskalni cilj, uravnoteženje javnih financ do leta 2020, tudi uresničili.
Največ dodatnih sredstev za zdravstvo
Primerjava predlaganega razreza s še veljavnim proračunom za leto 2018 kaže, da se bo finančno najbolj okrepilo ministrstvo za zdravje. Namesto doslej predvidenih sto bo prihodnje leto prejelo 166 milijonov evrov, v kar je vključenih dodatnih 18 milijonov evrov za projekt skrajšanja čakalnih dob in 40 milijonov evrov za stroške specializacij in pripravništev v zdravstvu. Po pojasnilih finančnega ministrstva se bo za ta del stroškov razbremenila zdravstvena blagajna, ki bo tako lahko namenila sredstva za financiranje zdravstvenih storitev.
Poleg znanosti, ki je po Cerarjevih besedah gonilo razvoja, a je bila zaradi krize in pretiranega varčevanja v zadnjih letih finančno močno podhranjena, je premier kot posebno pomembno omenil tudi področje varnosti. »Stanje v Slovenski vojski se je zelo poslabšalo, zato moramo zaradi lastne varnosti, pa tudi zaradi našega članstva v Natu modernizirati in okrepiti našo obrambno sposobnost. Zaradi nevarnosti terorizma in migrantske krize pa bo več sredstev namenjenih tudi policiji,« je pojasnil Cerar. Obrambno ministrstvo bo prihodnje leto prejelo dodatnih 45 milijonov evrov, proračun ministrstva za notranje zadeve pa bo višji za 11 milijonov.
Med prioritete je vlada uvrstila modernizacijo infrastrukture, za katero bo namenjenih 50 milijonov evrov več kot v še veljavnem proračunu.
Manj sredstev kot v sprejetem proračunu bosta prihodnje leto prejela le finančno ministrstvo (232 milijonov evrov manj) in ministrstvo za delo, ki se bo moralo zadovoljiti z izgubo 21 milijonov evrov. Finančna ministrica pa je zagotovila, da bo ministrstvo za delo kljub temu dobilo 16 milijonov evrov za ponovno uvedbo otroškega dodatka za upravičence iz sedmega in osmega dohodkovnega razreda.
Primanjkljaj zdrave pameti
Za Dejana Židana, kmetijskega ministra in predsednika SD, so proračunska izhodišča sprejemljiva. »Najpomembnejše je, da smo s proračunom izpolnili obljube. Nobenega socialnega transferja nismo zmanjšali, dosegli pa dva glavna cilja – da se za 45.000 otrok ponovno uvaja otroški dodatek in da zagotovimo dovolj denarja za izplačevanje tako imenovane minimalne pokojnine, kar bo v končni fazi zajelo skoraj 50.000 ljudi,« je dejal Židan. Na predlagani proračun nima pripomb tudi prvak DeSUS in zunanji minister Karl Erjavec. »Zadovoljni smo, da je vlada upoštevala naše predloge. Obžalujem le, da nas zahteve po javnofinančni konsolidaciji omejujejo, saj bi sicer lahko naredili še več za ljudi.
V nasprotju z ministri pa Janez Malačič z ljubljanske Ekonomske fakultete ni tako zadovoljen. »Čeprav je res, da so se gospodarske razmere izboljšale, pa nihče noče kaj preveč poslušati fiskalnega sveta, ki opozarja, da je treba misliti tudi na slabe čase. Glede na to, da bi vsi resorji več trošili, bi rekel, da je bila tu zdrava kmečka pamet odsotna,« ocenjuje Malačič. Po njegovem mnenju je proračun zelo predvolilno naravnan, o nujnih reformah pa ni ne duha ne sluha.
Posamezni resorji imajo za pripravo konkretnih finančnih načrtov približno mesec dni časa. Vlada bo s končno obravnavo proračunskih dokumentov začela v začetku septembra, državnemu zboru pa jih mora predložiti do konca septembra.
