Slovenija je kot 33. država v 104. izvedbi končno vpisana na seznam zmagovalcev največje dirke na svetu. Primož Roglič in Slovenija sta prvič za en dan v ospredju največjega vsakoletnega športnega dogodka na svetu. To je tudi največja, najodmevnejša, najprestižnejša slovenska kolesarska zmaga vseh časov. Zdi se, Primož pa bo znal kot dober pripovedovalec in zapisovalec tudi sam zelo dobro opisati, da je imela vsaka njegova poteza v zgodovinskem dnevu podlago. Nič ni bilo naključno. Ima sposobnosti, ima miselnost. Uspela pa mu je tudi izvedba, ki jo zmorejo redki.
Le kaj ji je tega treba bilo, je razmišljala in zapisala njegovo dekle Lora Klinc, hči nekdanjega biatlonca Romana Klinca, ko je spomladi opisovala odhod s Primožem na »dopust« v Alpe. Ni bilo veliko romantike. Ogled prelazov, med katerimi je bil tudi gigantski, tedaj še zasneženi Galibier. Primož je imel v letu 2017 v glavi samo eno – Tour. Lora je danes jokala v cilju. »Bila je posebna motivacija. V cilju je bila vsa družina,« je priznal pred televizijskimi kamerami.
Če ne tvegaš, ne zmagaš
Letos je nanizal že toliko uspehov, tudi zmag v eliti (Romandija, Baskija, Algarve), da so ga že v uvodnem dnevu Toura vsi šteli med favorite vožnje na čas. V deževnem Düsseldorfu je odpeljal na vse ali nič. »Če ne tvegaš, ne zmagaš,« je potolčen vstal. Padec in potem še dva so ga – kalili. Kljub ranam je bil vseskozi odločen, da bo še poskusil. Minulo nedeljo je imel prvo veliko priložnost. Bil je le četrti, za tremi velikimi mojstri (Mollema, Ulissi, Gallopin). Izenačene najboljše slovenske uvrstitve na Touru se ni veselil. Bil je razočaran, ker ni zmagal. Miselnost zmagovalca.
Že tedaj v Le Puy en Velayju je bil odločen, da bo taktično naslednjič naredil drugače. Primoževa posebnost in velikanska prednost je, da se je skozi preobrazbo hitro in vseskozi učil. Vsaka izkušnja je lekcija. Zaradi izkušnje izpred 72 ur je v ubežni skupini dirkal taktično drugače, čeprav največjega lisjaka Alberta Contadorja le ni zmogel ukaniti. Šampiona je strl na moč. Napadel je dovolj zgodaj, da je v klanec, pisan za sposobnosti odličnega specialista v vožnji na čas, tekmece tudi ugnal. Z močjo, vzdržljivostjo, izkušnjami in pametjo. Sam proti vsem.
Da je imel današnjo etapo v glavi, je bilo predvidljivo. Ni se zanašal na priporočila, naj hrani moči za soboto, ko bo na vrsti njegova najboljša prvina – vožnja na čas v Marseillu. Pri njem ni čakanja. Želi zgrabiti vsako priložnost čim prej. Ob tem je zadnje čase vedno poudarjal, da želi biti vsestranski. Tudi hribolazec. Kot so izračunali statistiki Toura, je 58,9 kilometra treh gigantskih prelazov prevozil s povprečno hitrostjo 20,8 kilometra na uro. Na zadnjem, na Galibier, visokem kot Jalovec, je bil najhitrejši. Sam proti vsem je bil dovolj hiter, da ga ni ujela niti skupina največjih generalov s Chrisom Froomom, ki so imeli danes svojo dirko v dirki.
Primož ima zagotovo najbolj neverjetno športno preobrazbo. Nepredstavljivo. Od smučarskega skakalca s kolajnami na mladinskih svetovnih prvenstvih do profesionalnega kolesarja z zmago na Touru. Telemark na zmagovalni oder na trgu v Selle Chevalierju je bil zanj značilna gesta. Iz skokov je prinesel moč, delovne navade, izjemno zbranost, pristop, osredotočenost. In gibljivost, pravi njegov nekdanji trener Zvone Pograjc. Na spustu z zadnjega prelaza so mu prav te prvine še kako koristile. Jadral je v dolino, ne da bi se videlo, da tvega. In prav ko je bilo najbolj potrebno, je znal od kolesarskega inovatorja Mateja Mohoriča uporabiti tudi njegovo prvino »žuželko«, uradno dokazano najbolj aerodinamičen položaj na kolesu. Rogla je med redkimi posnemovalci. »Ni lahko narediti tako, kot želiš in da je videti lahko,« je kot sveži občudovalec tvitnil celo Mark Cavendish, s tridesetimi zmagami največja aktivna legenda etapnih zmag na Touru.
Prodal motor, kupil specialko
Kako je kot mladenič že krepko v dvajsetih letih prodal motor in kupil specialko ter v Rogu na videz naivno povprašal skoraj svetovnega prvaka Andreja Hauptmana in Marka Polanca, ali lahko začne resno tekmovalno kolesariti, bo le delček njegove življenjske zgodbe. Legendarne že davno pred Tourom. Vedno je govoril, da nič ni nemogoče in velja poskusiti. Da ima izjemen potencial, se je pokazalo, česar se tudi sam zelo rad spominja, z zmago na amatersko-rekreativnem Maratonu Alpe. Tedaj popoln neznanec na cesti je na tretjem vzponu dneva na Črnivec, po Jezerskem in Pavličevem sedlu (130 kilometrov), prehitel tudi Tadeja Valjavca, katerega uvrstitev na deveto mesto na Touru bo skušal Roglič izboljšati. Danes mu čez tri gigantske klance ni bil kos niti Alberto Contador, pa je trikrat zmagal na Vuelti, dvakrat na Giru in Touru. Skupno.
Ko mu je profesor Milič na testiranju na fakulteti za šport nameril izjemno visoko porabo kisika (85 mililitrov na kilogram), ga je kljub skepsi o velikanskem preskoku od »rekreativcev« k resnim tekmovalcem vzel Milan Eržen v Adrii Mobilu. Tedaj se je že rodil – Rogla. To je bila prva od stopnic. Ni bilo lahko. Na prvi resni dirki Istrska pomlad, ki je le mala vstopnica med profesionalne kolesarje, je grdo padel. Skoraj oslepel. »Po padcu je pomembno, da se pobereš,« je vodilo izpostavil tudi na Touru.
Veliko poguma in sreče
Nič ga ni ustavilo. Vsako leto je preskočil vsaj eno stopničko. Veliko poguma ali sreče, v skladu z glavnim sponzorjem, so zagotovo imeli tudi Nizozemci iz LottoNL-Jumbo. Vzeli so ga kljub temu da je bil za dobo, ki je preživela burno zgodovino boja proti dopingu in je bilo vse skrivnostno, tudi skromno popisan list Rogličevih dosežkov vse prej kot plus za pogodbo. No, da je na dirki po Sloveniji 2015 tedaj ugnal Mikela Nieveja, pomočnika Chrisa Frooma na tem Touru, je bilo le eno do zagotovil, da se v njem skriva potencial. Imel je tudi srečo, da v nizozemski ekipi znajo izbrusiti potencial kolesarjev v vožnji na čas. Ko je lani na Giru najprej zgolj za 14 centimetrov zgrešil etapno zmago, potem pa jo tudi dosegel, so se in se še tudi najbolj priznani strokovnjaki sprašujejo, kje je njegov vrhunec.
Vrhunec športnika, ki je imel že pred zmago na Touru – čeprav še ni na vrhu lestvic najboljših slovenskih kolesarjev vseh časov s Simonom Špilakom – zagotovo daleč največjo bazo navijačev. Zagotovo. Zdaj je vstopil še v klub legend. A drži kot pribito: od Maratona Alpe do Toura se osebnostno ni spremenil. Primož Roglič je še vedno preprost, zgovoren, iskren. Še vedno Rogla. Grande Rogla. »To je noro, da sem tisti, ki je naredil nekaj kolesarske zgodovine za Slovenijo, pa nisem bil kolesar do 22. leta. Sanjal sem o zmagi na Touru, zato sem začel kolesariti. A sanje so eno, realnost je drugo. Že samo biti na startu Toura je bilo zame nekaj posebnega. Zavedati se, da imam sposobnosti za zmago na Touru, je neverjetno.«
