Na Kopitarjevi ulici te dni poslušamo podobne melodije kot kolegi in bralci, ki so na oddihu v obmorskih krajih. Nekje v bližini Dnevnika so namreč svoj začasni ali stalni dom dobili rumenonogi oziroma morski galebi, kot jim pravimo po domače. Njihovo oglašanje ljudje povezujemo z morjem, a že dolgo niso njihovi značilni kriki nič nenavadnega tudi sredi mesta.
V Sloveniji se je urbanizacija rumenonogih galebov, ki so pri nas največja vrsta galebov, začela pred dobrimi desetimi leti. Najprej so jih opazili v Izoli in Kopru, spomni varstvena ornitologinja Katarina Denac. »Naenkrat niso več gnezdili samo v Sečoveljskih solinah, ampak so jih opazili tudi pri gnezdenju na ravnih strehah izolskih in koprskih stavb. Z obale se je to počasi razširilo še v notranjost Slovenije, najbolj v prestolnico, kjer danes galebi gnezdijo na vsaj desetih različnih lokacijah,« razloži Denačeva iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), v katerem sicer ne spremljajo populacije in nimajo natančnejših podatkov, ali število galebov v Ljubljani v zadnjih letih narašča.
Redni obiski smetišč
Da se te bele ptice s sivimi perutmi, črnim repom ter rumenimi nogami in kljunom dobro počutijo v glavnem mestu, dokazuje predvsem to, da tukaj skrbijo za svoj naraščaj. Ornitologinja kot primer navede, da tudi na vrhu stavbe Tobačne na Tržaški cesti, v kateri ima sedež društvo DOPPS, že nekaj let gnezdi par rumenonogih galebov.
So pa galebi na drugi strani tudi zelo mobilni. V času gnezditve so njihovi premiki krajši, ko mladiči poletijo, pa gredo s starši daleč stran od gnezda – predvsem do smetišč, ki so v urbanem okolju njihov glavni vir hrane.
»So zelo dobri letalci. Letajo visoko in imajo zelo oster vid, kar jim pomaga pri iskanju hrane. Ljubljanski se najpogosteje prehranjujejo kar na smetišču, kjer se trudijo organske odpadke sproti zasipavati, a so galebi pogosto hitrejši. Izkoristijo še tako kratko časovno luknjo in se nahranijo,« predstavi strokovnjakinja in doda, da hodijo po hrano tudi na Ljubljansko barje, sploh kadar je poplavljeno.
Dobri letalci, slabi lovci
Trend seljenja morskih galebov v urbana mesta opažajo tudi marsikje v tujini, kjer si te migracije razlagajo tudi z upadom ribiške dejavnosti. Galebi imajo oster kljun in so plenilci, a nimajo krempljev za lovljenje in na morju bolj kot ne prežijo na ostanke, ki jih ribiči zmečejo z bark. Tako smo jih tudi ljudje s svojim življenjskim slogom zvabili v mesta, kjer so kot nalašč zanje ravne strehe visokih stavb. Zlasti radi imajo, če so pokrite z gruščem, prodom, ena izmed prednosti takšnih gnezdišč pa je tudi, da so varni pred talnimi plenilci.
Vendar kljub odličnim razmeram zanje, ni nevarnosti, da bi se rumenonogi galebi namnožili tako kot golobi. Strokovnjaki mirijo, da so galebi v nasprotju z golobi živali, ki potrebujejo veliko prostora. Ena izmed zanimivih posledic njihovega bivanja v mestu pa je, da je v območjih, kjer so nastanjeni, manj golobov. »Dokaza za to nimamo, je pa verjetno nekaj na tem. Galebi niso samo mrhovinarji, ampak tudi plenilci in lahko kdaj za tarčo vzamejo golobjega mladiča. Že samo njihova prisotnost golobe verjetno odvrne od tega, da bi gnezdili na isti strehi oziroma pod njo,« pove Katarina Denac.
