Že več kot poldrugo leto napeti odnosi med Poljsko in Evropsko unijo se še naprej zaostrujejo. Čeprav evropska komisija zaradi obsežnih pravosodnih reform poljske vlade, ki so se začele s spremembami načina odločanja in kadrovskimi spremembami na ustavnem sodišču, že dlje časa opozarja na kršitve notranjega pravnega reda EU, vlada nadaljuje sprejemanje novih štirih spornih zakonov, ki dodatno ukinjajo neodvisnost sodstva. Iz Bruslja je zdaj prišlo najostrejše opozorilo doslej, naj Poljska prekine takšno početje.
Ker je s spremembami zakonov o nacionalnem svetu za pravosodje, o nacionalni šoli za pravosodje in o državnem tožilstvu, organizaciji rednih sodišč ter o vrhovnem sodišču pritisk na pravosodje tako velik, da bi lahko bila sistemsko ogrožena vladavina prava v državi, bi zdaj evropska komisija utegnila proti Poljski sprožiti poseben postopek. Ta bi utegnil v skrajnem primeru pripeljati tudi do odvzema glasovalnih pravic Poljske v Svetu EU. Danes so o sprožitvi takšnega postopka, ki od njegovega sprejetja z evropsko pogodbo o Nici še ni bil uporabljen, že govorili na zasedanju evropske komisije. Diplomatsko netakten namig iz Bruslja je jasen: če bo reforma sodstva sprejeta, utegnejo slediti resne sankcije.
Zaradi spornih ukrepov poljske vlade se že pojavljajo ugibanja, ali bi Poljska utegnila izstopiti iz EU. Takšno razmišljanje je podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans danes odločno zavrnil. Sporni ukrepi poljske vlade sprožajo tudi vprašanje izstopa Poljske iz EU, na katero Timmermans odločno odgovarja: »Poljaki nikakor ne bodo podprli vlade, ki bi zagovarjala izstop iz EU.«
Zakon o vrhovnem sodiščupred sprejetjem
Potem ko se je vladajoča skrajna konservativna stranka Zakon in pravičnost (PiS) že lotila preoblikovanja ustavnega sodišča po svoji meri, sta zdaj na vrsti še vrhovno sodišče in nacionalni sodni svet, ki naj bi zagotavljal neodvisnost sodstva. Predlog zakona o vrhovnem sodišču, ki je pristojno tudi za presojo veljavnosti volitev, predvideva takojšnjo upokojitev vseh vrhovnih sodnikov, razen če bi pravosodni minister določil kakšno izjemo. Po oceni kritikov in glavne opozicijske stranke Državljanska platforma se želi vladajoča stranka Jaroslava Kaczynskega s takšno ureditvijo polastiti vrhovnega sodišča, z drugimi reformami, denimo pri imenovanju nacionalnega sodnega sveta, pa pridobiti odločilen vpliv na imenovanje sodnikov v državi.
Imenovanje 25-članskega sodnega sveta zdaj opravljajo tudi sodniki. Po predlagani reformi pa bi pristojnost za imenovanje 15 članov sveta z navadno večino pripadla poslancem. Ker ima vladajoča stranka PiS v parlamentu absolutno večino, bi bil sodni svet imenovan po meri te stranke.
Poljski predsednik Andrzej Duda, ki je sicer še podpisal zakon o spremembah ustavnega sodišča, se je zdaj uprl spreminjanju imenovanja nacionalnega sodnega sveta in je v proceduro na že sprejeti zakon vložil svoj predlog, da bi se 15 članov sodnega sveta imenovalo s 60 odstotki glasov poslancev, kolikor jih vladajoča stranka PiS ne premore. Vendar kritiki opozarjajo, da je tudi njegov predlog protiustaven. V Državljanski platformi menijo, da bi moral Duda, če misli resno, z vetom preprečiti sprejetje vseh zakonov.
Zakoni povečujejo sistemsko nevarnost vladavini prava
Premierka Beata Szydlo je napovedala, da bodo reforme, s katerimi nameravajo sodstvo narediti odgovorno in v službi vseh ljudi, ne zgolj elit, izpeljali do konca. V PiS so sicer v preteklosti razlagali, da se reform pravosodja lotevajo zato, ker sodstvo po padcu komunizma ni doživelo prave reforme, države pa da brez tega ni mogoče popraviti. Takšnega mnenja očitno niso ne v evropski komisiji ne v evropskem parlamentu, kjer na kršitve vladavine prava na Poljskem z brisanjem ločnice med izvršno in sodno vejo oblasti opozarjajo že poldrugo leto. »Vsak od teh zakonov povečuje sistemsko nevarnost vladavini prava. Skupaj pa bi ukinili vsakršno preostalo neodvisnost sodstva in ga postavili pod popolni politični nadzor vlade,« je bil danes oster podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans.
Vse zakone, razen zakona o reformi vrhovnega sodišča, ki naj bi ga poslanci potrdili prihodnji teden, je parlament že sprejel. Pod dva od njiju Duda za zdaj ni prispeval svojega podpisa. In ker sporni zakoni še ne veljajo, evropska komisija danes še ni aktivirala 7. člena pogodbe o EU (po bruseljskem žargonu imenovan »jedrska opcija«), s katerim proti državi članici zaradi sistemske ogroženosti vladavine prava uvede postopek, ki lahko v skrajnosti pripelje do odvzema glasovalnih pravic.
Pot do takšne sankcije proti kršiteljici vrednot EU pa je zapletena in jo lahko doleti šele po dolgotrajnem in večfaznem postopku. Šele ko bi evropski svet na predlog ene tretjine držav članic ali evropske komisije ter po odobritvi evropskega parlamenta soglasno ugotovil, da država članica huje in vztrajno krši vrednote EU, bi lahko svet s kvalificirano večino izglasoval za mirovanje nekaterih pravic – tudi glasovalnih.
