Banke v veliki meri še vedno »živijo« od obrestnih prihodkov, ki padajo. In ker so obrestne mere trenutno na zgodovinsko nizki ravni, so se obrestni prihodki bank znižali, vendar ti še vedno pomenijo večji del prihodkov za banke. Banke so si istočasno prizadevale za zniževanje stroškov in ob tem tudi skrčile število poslovalnic in zaposlenih, pa vendar so operativni stroški v bančništvu še vedno razmeroma visoki. To pomeni, da so si banke kljub varčevalnim ukrepom sicer prizadevale občutno zmanjšati stroške, vendar niso prilagodile operativnega modela, s katerim bi nadomestile nižje obrestne prihodke.
O kakšnem operativnem modelu govorite?Banke se bodo morale predvsem ukvarjati z osnovno dejavnostjo in načrtovati, kje dodatno zaslužiti denar, ne le pri obrestnih prihodkih. Morale bodo povišati tako imenovani »fee income« (oziroma stroške bančnih storitev) in pogledati, kako stranki ponuditi bolj kakovostno storitev. Zgolj zniževanje stroškov bankam dolgoročno ne bo prineslo dokončne zmage.
Kako uspešne (ali neuspešne) so banke v Sloveniji, če jih primerjamo z evropskimi? Je v slovenskih bankah mogPrebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.
Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.
Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.
