»Pregledati in primerjati moramo naša stališča, da bi prišlo do dobrega napredka. Zdaj je čas, da se začne delo in da to postanejo uspešna pogajanja,« je ob sprejemu britanskega ministra za brexit Davida Davisa dejal glavni pogajalec Evropske unije Michel Barnier. S tako uradno zvenečo izjavo se je včeraj dejansko začel prvi vsebinski pogajalski krog o britanskem izstopu iz EU, potem ko so junija na sedežu evropske komisije pogajanja med Londonom in Brusljem sprožili formalno. V štirih dneh pogovorov bodo pogajalci prečesali večino že znanih stališč obeh strani, predvsem o treh ključnih sklopih.

1

Pravice državljanov EU v VB

Temeljno načelo EU je, da želi za svoje državljane v Britaniji enake pravice in zaščito, kot jih bodo po brexitu imeli britanski državljani v EU. Bruselj želi, da bi lahko evropski državljani v Britaniji po petih letih prebivanja dobili stalno prebivališče, saj enako zagotavlja okoli 800.000 britanskim državljanom na tleh sedemindvajseterice. Bruselj tudi hoče, da so evropski državljani v Britaniji upravičeni do socialnega varstva. Pogajanja o pravicah državljanov utegnejo biti med najtežjimi, saj je bil eden temeljnih razlogov, da se je brexit zgodil, zahteva po zmanjšanju migracij v Britanijo. Premierka Theresa May ponuja evropskim državljanom v Britaniji poseben status (settled status), za katerega bodo morali zaprositi. Če ga bodo dobili, bi lahko trajno ostali na Otoku, vendar bodo smeli partnerja tja pripeljati le, če bodo na leto zaslužili vsaj 18.600 funtov. Stalno prebivališče bi lahko ob daljši odsotnosti tudi izgubili. Za EU ta ponudba ni dovolj dobra. Obe strani se razhajata tudi glede tega, ali bo sodišče EU v Luksemburgu ostalo pristojna institucija za vprašanja uresničevanja pravic evropskih državljanov v Veliki Britaniji.

2

Finančna vprašanja

EU od Velike Britanije pričakuje plačilo finančnih obveznosti, ki jih je država sprejela v prejšnjih evropskih proračunih in v aktualnem proračunu, ki se izteče leta 2020 – torej po predvidoma končanih pogajanjih o brexitu. Velika Britanija naj bi plačala tudi stroške prekinitve vseh najemnih pogodb evropskih agencij, ki jih gosti, stroške njihove selitve in vzpostavitve njihovega sedeža drugje. Prav tako naj bi krila pokojnine britanskih zaposlenih pri evropskih institucijah. Končni znesek finančnih obveznosti Britanije naj bi znašal blizu 60 milijard evrov(ocena obveznosti se sicer giblje v razponu med 40 in 100 milijardami evrov). London za zdaj ni uradno pristal na to, da bi te obveznosti poplačal. Po poročanju britanskih medijev naj bi sicer vlada minuli konec tedna parlament obvestila o tem, da bodo finančne obveznosti Londona do EU vendarle obstajale, Velika Britanija pa jih bo morala poravnati.

3

Meja med Irsko in Severno Irsko

Ena od pogajalskih tem je najti nov mejni režim med Irsko in britansko provinco Severno Irsko, kjer bo imela Britanija edino kopensko mejo z EU. London želi doseči poseben status in vzpostavitev »mehke meje« zaradi tamkajšnjih gospodarskih in političnih odnosov. EU posebnega statusa ne izključuje. Čez 499 kilometrov dolgo mejo vsak dan zaradi dela na drugi strani potuje 30.000 ljudi. Vprašanje zadeva tudi severnoirski mirovni sporazum, ki govori o režimu na meji. Delno bo to vprašanje tudi predmet pogajanj o bodočih trgovinskih odnosih med Evropsko unijo in Veliko Britanijo.