Del odgovornosti za občasno kaotično spopadanje s požarom v srcu Dalmacije je prevzel podpredsednik vlade in minister za obrambo, upokojeni general Damir Krstičević, a njegovega odstopa predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković ni sprejel. Krstičevića so prizadele kritike hrvaške predsednice in vrhovne poveljnice hrvaške vojske Kolinde Grabar - Kitarović, češ da bi lahko hrvaška vojska prej posredovala pri gašenju katastrofalnih požarov. Plenković se je na izredni novinarski konferenci spraševal, od kod predsednici države takšne informacije, saj so se vojaki pridružili gasilcem v skladu z zakonom, ko so jih gasilci poklicali na pomoč. Poudaril je, da nihče od odgovornih državnih uradnikov ni nasprotoval takšnemu poteku aktiviranja vojske.
Za predsednico Grabar-Kitarovićevo je bil ponujeni odstop ministra nesprejemljiv, posredno so njene kritike letele proti direktorju urada za zaščito in reševanje Draganu Lozančiću. Ta je pred časom razjezil predsednico države, ko je vodil hrvaško obveščevalno službo in razkril predsedničine povezave s šefom nogometnega kluba Dinamo Zdravkom Mamićem, medtem ko je proti Mamiću potekala preiskava o finančnih malverzacijah in utaji davkov. Takrat je Grabar-Kitarovićeva zahtevala Lozančićev odstop s položaja prvega obveščevalca.
Za Plenkovića je bila protipožarna obramba v Splitu dobro organizirana. Kritiziral je medije, ki naj bi podpihovali »atraktivnost požara«, ker se je razširil do Splita. Priznal pa je, da so dobili določene izkušnje, s katerimi bodo lahko izboljšali mehanizme koordinacije pristojnih služb.
Plenković je ves čas zanemarjal nezadovoljstvo številnih prebivalcev Dalmacije, ki jih je požar prizadel. V ognjenih zubljih, ki so v preteklih dneh pogoltnili 4500 hektarjev med Omišem in Splitom, ni nihče umrl, a je velikanski požar znova pokazal vse slabosti hrvaškega sistema protipožarne zaščite, podobno kot je bilo pred dvema letoma na polotoku Pelješcu. Mnogi so opazili, da imajo gasilske enote veliko zastarele opreme, s katero se ne morejo učinkovito zoperstaviti požaru takšnih razsežnosti. Predvsem zahvaljujoč izjemni požrtvovalnosti gasilcev in samoorganizaciji prebivalcev ni v ognju končala kakšna splitska soseska. Požar je namreč izbruhnil v prvih urah ponedeljka, vojska pa se je gasilcem pridružila popoldne, potem ko je zavarovala vojaško raketno oporišče v Žrnovnici pri Splitu. Nekaj sto vojakov je bilo tudi na razpolago gasilcem, a za bolj konkretno pomoč niso bili izurjeni, pa tudi ne ustrezno opremljeni za boj proti ognju.
Na območju splitsko-dalmatinske županije je bilo od nedelje 14 požarov, nekateri pa so se združili. Največji je zajel 14 kilometrov dolgo in štiri kilometre široko območje, požar pa je opustošil borove gozdove, oljčne nasade, sadovnjake, vinograde. Delno naj bi zgorelo približno deset hiš, večinoma nenaseljenih, a gmotna škoda še ni znana. Delo gasilcev je ovirala močna burja, zaradi nje v ponedeljek niso mogla posredovati gasilska letala, v torek pa so ta odločilno prispevala k vzpostavitvi nadzora nad požarom. Požar so v torek večinoma omejili, a še vedno ostaja strah, da bo začela ponovno pihati burja in bo znova razplamtela ogenj, ki še tli v zemlji.
