Družinska gazela Elvez pod vodstvom direktorice Simone Petrič, ki je specializirana za izdelavo kabelske konfekcije in tehničnih izdelkov iz plastičnih mas ter metalizacije, si za letos obeta 13-odstotno rast prihodkov, ki naj bi znašali 21 milijonov evrov. Višnjegorsko podjetje, ki daje delo skoraj 200 ljudem, 90 odstotkov celotne proizvodnje ustvari za evropsko avtomobilsko industrijo.
Simona Petrič se zaveda, da se že v nekaj letih v tej industriji obetajo postopne spremembe, pa vendar zdaj s polno mero sledijo naraščajočim potrebam kupcev in trga. Zdravo rast Petričeva pričakuje tudi v prihodnjih petih letih, je pa zaradi veliko hitrih sprememb prihodnost zelo težko natančno načrtovati.
Nepopustljivi v kratkih rokih
»Trende spremljamo in jih upoštevamo, vendar s preudarkom, saj ne želimo ničesar prehitevati. Nove in potencialne kupce še vedno pridobivamo in spoznavamo predvsem na sejmih in zadnje čase aktualnih dogodkih B2B, vse pogosteje pa nas poiščejo tudi sami. Kupci nam ponujajo vedno bolj celovite projekte, ki nam sicer omogočajo ustvarjanje višje dodane vrednosti, pomenijo pa tudi nova zahtevna kompleksna znanja in sodelovanja ter še boljšo kakovost, več prilagodljivosti in predvsem neposredne odgovornosti, kar pa je ključnega pomena za konkurenčnost. Pritiski trga in kupcev so veliki, roki za oddajanje ponudb in pripravo na začetek posla pa zelo kratki ali skoraj nemogoči, kar je izjemno naporno in kdaj tudi tvegano. Sicer pa je to v avtomobilski industriji že leta žal 'normalno'. Za nove posle potrebujemo tudi partnerstvo orodjarjev, ki pa so tako doma kot v bližnji okolici v tujini povsem zasedeni, kar nam predstavlja enega večjih izzivov,« pojasnjuje nekatere konkretne ovire direktorica.
Veseli so dolgoletnega sodelovanja z nemško Hella Group, med kupci je tudi Letrika iz nemške skupine Mahle, med glavnimi kupci, ki so jih pridobili v zadnjem času, pa je skupina Odelo s slovenskim hitro naprednim podjetjem Odelo Slovenija, italijanski Automotive Lighting in skupina Magneti Marelli, avstrijski ZKW, japonski kupec z madžarsko tovarno Hi-Lex, v programu kabelske konfekcije pa močan francoski kupec MGI Coutier. Z večino od njih sodelovanje še nadgrajujejo. V kratkem bodo morali povečati tako proizvodne kot logistično-skladiščne prostore. Projekt širitve prostorov ob obstoječem poslovno-proizvodnem poslopju v Višnji gori pripravljajo, gradbena dela bi v najboljšem primeru lahko začeli že konec letošnjega leta.
V želji po krepitvi lastnega razvoja se zadnjih nekaj let pospešeno vključujejo v projekte na različnih ravneh. Vzpostavili so sodelovanje z Inštitutom Jožefa Stefana, kjer so z evropskim projektom ReconCell kot edini slovenski partner del projekta Obzorje 2020. Gre za izdelavo robotske proizvodne celice. S projektom COMET vpeljujejo strojni vid na področje metalizacije proizvodov. Da so pri tem na pravi pot, jim je potrdila tudi Univerza v Ljubljani, saj so pred kratkim na tekmovanju Rektorjeva nagrada prejeli tretjo nagrado. Z dodatnim sodelovanjem s partnerji bodo poskušali v nekaj letih v večji meri omenjeno implementirati v avtomobilski industriji, ki to tehnologijo zaradi doseganja visoke kakovosti izdelkov nujno potrebuje.
Največji izziv ostajajo kadri
Pospešeno izvajajo tudi aktivnosti na področju plazemske polimerizacije. »Če se ne razvijaš in napreduješ dovolj hitro ter ne uspeš slediti vse višjim zahtevam kupca, je sodelovanje zelo naporno, pa tudi tvegano. Za nas, ki smo v primerjavi z večjimi kupci manjši partner, to ni enostavno, saj zahteva stalno vlaganje in napredek v vse vire. Za širitev proizvodnje je še nekako enostavno poskrbeti, največji izziv so ustrezni in lojalni kadri. Zelo težko je dobiti strojne ali elektroinženirje s pravimi izkušnjami za našo industrijo, vedno več je povpraševanja tudi po inženirjih za obvladovanje kakovosti in vodjih tehničnih projektov. Kompetentnega tehničnega kadra vedno primanjkuje,« našteva Petričeva.
Dodaten izziv vidi sicer v strokovnjakih mlade generacije, saj si želijo predvsem kariernih izzivov. A za to je poleg mladostniške samozavesti nujno potrebna močna samomotivacija, delovna disciplina in ciljna usmerjenost, želja po intenzivnem strokovno-praktičnem sledenju in učenju ter nabiranju tudi nujno potrebnih izkušenj in mehkih veščin, kot so komunikacija, timsko delo, nekonfliktno reševanje problemov, obvladovanje pogajalskih veščin, spopadanje s stresnimi in zahtevnimi situacijami.
Ker je povezovanje s partnerji ključnega pomena, poudarja Petričeva, so se pridružili tudi KOC EEI 4.0. Cilj dveletnega projekta je vzpostavitev in delovanje kompetenčnega centra za razvoj kadrov v elektroindustriji, Elvez pa tako s TECES dokazuje, da je pobudnik in integrator krepitve razvojnih sodelovanj in razvoja kompetenc na področju elektronaprav. »V KOC vključeni partnerji bomo obiskovali drug drugega in si izmenjevali znanje ter tako nadgradili kompetence sodelavcev. Veseli smo, da sodelujemo v projektu na področju elektroindustrije, kjer želimo v prihodnje še okrepiti svojo prisotnost, s tem pa poskrbeti za večjo razpršenost kupcev in industrij. Sicer pa je to kupcem pomembno, saj imajo tudi sami podobne izzive, želijo si dolgotrajnega stabilnega sodelovanja in se izogniti morebitnim spodrsljajem partnerjev,« poudarja sogovornica.
Konkurenca tudi na Balkanu
V Elvezu se sicer zavedajo, da je na področju delovno bolj intenzivne panoge, kot je to področje izdelave sicer zahtevne kabelske konfekcije, že dlje časa velika konkurenca z vzhoda, ki pa se z zadnjimi vlaganji tujih korporacij v tovarne na Balkanu – predvsem v Srbiji pa tudi BiH – še povečuje. »Ta vlaganja dokazujejo, da ima Slovenija za domača sicer perspektivna in tehnološko ustrezna podjetja in s tem za svoje poslovno okolje že leta premalo posluha in ni naredila ključnih korakov. Previsoka davčna obremenitev plač in tudi zapletena zakonodaja gospodarstvu in podjetništvu jemljeta posel in nas porivata v prehud konkurenčni boj, s tem pa onemogočata, da bi ustvarili blaginjo za vse, ki živimo in ustvarjamo v tako izjemno ugodnem strateško-geografskem in bivanjsko-življenjskem okolju. Tega se predvsem odločevalci v Sloveniji očitno še danes ne zavedajo in zato ne ukrepajo,« je prepričana Petričeva.
So tudi člani SRIP – strateško razvojnega in inovacijskega partnerstva na področju tovarn prihodnosti. Si pa želijo in pričakujejo v prihodnje delovanje slovenskega avtomobilskega grozda ACS, ki trenutno z novo direktorico popravlja slab vtis iz zadnjih let. »Grozd, ki ga sestavljajo uspešna in prepoznavna slovenska podjetja, mora služiti predvsem skupni promociji, učinkovitemu medsebojnemu sodelovanju, povezovanju, nastopanju ter mreženju ter večji podpori malim in srednje velikim podjetjem. Zato ima ACS pred seboj še precej izzivov in manevrskega prostora za napredek.«
