»Razprave o objavi maturitetnih rezultatov so se v zadnjem obdobju povsem umirile,« pravi predsednik komisije za splošno maturo pri Državnem izpitnem centru (RIC) dr. Blaž Zmazek. »Šole, ki želijo privabiti dijake, same objavijo čim več podatkov o uspehu na maturi in drugih svojih dejavnostih.« Medtem pa bodoči in sedanji dijaki ter njihovi starši transparentnih informacij o dosežkih svoje šole na maturi ne morejo dobiti. Zanašajo se lahko le na to, kar so šole pripravljene razkriti.
Med šolami so velike razlike. Nekatere objavijo precej informacij o dosežkih svojih dijakov in jih opremijo še s podatki o dosežkih na državni ravni. Druge izdajo le tiste podatke, ki govorijo njim v prid, tiste, ki bi sprožali dodatna vprašanja ali razmisleke, pa spretno pometejo pod preprogo. »Velikih skrivanj maturitetnih rezultatov po šolah ne opažam,« pravi predsednik Skupnosti gimnazij Slovenije in ravnatelj III. gimnazije v Mariboru Janez Pastar. V šolah si po njegovem mnenju ne prizadevajo toliko za to, da bi rezultati ostali tajni, kot bolj za to, da bi bile okoliščine, ki so do rezultatov pripeljale, opisane in upoštevane.
Ravnateljica jeseniške gimnazije mag. Lidija Dornig bi bila omembe šole vesela, vsaj ko gre za poseben uspeh. Ena od njihovih dijakinj je denimo letos dosegla najboljši uspeh na splošni maturi pri slovenščini in hkrati zbrala vseh 34 točk. A v sporočilu za medije, ki so ga pripravili v RIC in na ministrstvu za izobraževanje, so zapisali zgolj imena izjemno uspešnih dijakov – zakonitost objavljanja teh preverja informacijski pooblaščenec – in kraj, v katerem delujejo šole, ki jih ti dijaki obiskujejo.
Javni objavi maturitetnih dosežkov po šolah ravnateljica nasprotuje predvsem zato, ker jih ljudje ne znajo interpretirati in se osredotočajo zgolj na uspeh in dosežene točke maturantov, ki so maturo opravljali. »Maturitetni dosežki so sestavljeni iz več parametrov, teh pa je še več pri opredelitvi kakovostnega dela v šoli.« Po njenih opažanjih ljudje zanemarjajo predvsem podatek o osipu v nižjih letnikih ter podatek, koliko dijakov je zaključilo šolanje na gimnaziji v štirih letih in jih pristopilo k maturi v spomladanskem roku.
Kaj sploh prepoveduje zakonodaja?
Prepoved razvrščanja šol na podlagi maturitetnih dosežkov je v zakon o maturi leta 2006 uvrstil takratni šolski minister Milan Zver. Zakon določa, da se »podatki iz letne analize o kakovosti mature ne smejo uporabiti za razvrščanje šol«. Ministrstvo za izobraževanje vztraja, da omenjeni člen »izrecno prepoveduje objavo tovrstnih podatkov, ki bi omogočali razvrščanje šol«. Enako, pravijo, določa tudi krovni šolski zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja – ZOFVI, ki opredeljuje, da podatkov iz letne analize o kakovosti mature po šolah ni dopustno uporabljati za razvrščanje šol.
Da zakonodaja s tem ne prepoveduje objave dosežkov šol na maturi, pa meni informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. »Kot pritožbeni organ smo že večkrat odločali o zahtevah prosilcev za posredovanje teh podatkov in vsakokrat zavzeli stališče, da gre za prosto dostopne informacije javnega značaja. RIC kljub ustaljeni praksi, ki jo je večkrat potrdilo tudi upravno sodišče, posredovanju podatkov v vsaki novi zadevi nasprotuje in zoper prav vsako našo odločbo vloži tožbo v upravnem sporu.« Upravno sodišče trenutno odloča o štirih tovrstnih sporih. »Od leta 2006 pa smo RIC izdali skupno kar 22 odločb v zvezi s posredovanjem podatkov o maturi in o nacionalnih preizkusih znanja v osnovnih šolah.«
Manjkajoče tabele v letnih poročilih
Kot je znano, je tudi decembra leta 2013 upravno sodišče pritrdilo stališču informacijske pooblaščenke, da morajo biti statistični podatki o rezultatih mature po posameznih srednjih šolah iz letnih poročil o maturi javno dostopni. S pomočjo te odločitve smo v Dnevniku objavili dosežke šol na maturi v letih 2013, 2012 in 2011, ki so se v letnih poročilih o splošni maturi sicer skrivale pod šiframi. Tako je bilo iz naših objav razvidno, koliko dijakov posamezne šole se je k maturi prijavilo in se od nje (zaradi popravnih izpitov ali drugih vzrokov) tudi odjavilo, kolikšen delež maturantov je maturo uspešno opravil, koliko točk so uspešni dijaki v povprečju zbrali na vsaki šoli posebej...
A RIC je v letnem poročilu o maturi za leto 2014, ki ga je izdal leta 2015, večino podatkov iz omenjene tabele po šolah nadomestil s podatki, predstavljenimi za celotno generacijo maturantov skupaj. Z našim očitkom, da so se v komisiji za splošno maturo v tem primeru odločili za pretirano zaščitniški ukrep, se dr. Zmazek ni strinjal. Poudaril pa je, da morajo to vprašanje urediti na ministrstvu. Tam pa pojasnjujejo, da spremembe člena zakonodaje, ki si ga vsaka od inštitucij razlaga po svoje, ne načrtujejo. Na vsebino letnega poročila o maturi pa tudi informacijski pooblaščenec ne more vplivati oziroma RIC naložiti objave tabele z dosežki šol.
